Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (1.856-1.880)


  1.      buržoáznodemokrátičen  -čna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-á) nanašajoč se na buržoazno demokracijo: buržoaznodemokratični sistem; buržoaznodemokratična revolucija ♪
  2.      buržoáznonacionalístičen  -čna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-í) nanašajoč se na buržoazni nacionalizem: buržoaznonacionalistična trenja ♪
  3.      buržúj  -a m (ȗ) pripadnik buržoazije: nasprotja med delavci in buržuji; živijo kot buržuji // nav. slabš. premožen, brezskrbno živeč človek: mercedes imajo, buržuji / kot psovka prekleti buržuj ♪
  4.      buržújski  -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na buržuje: buržujski sinovi; buržujske navade / svojat buržujska! 2. buržoazen: buržujski nacionalizem; buržujske države ♪
  5.      búša  -e ž (ú) majhno, trebušasto govedo s kratkimi rogovi: v Bosni redijo buše; hrvaške buše // slabš. slabo raščena krava: v hlevu ima le tri buše; mršava buša ♪
  6.      búšel  -šla m (ú) angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice ♪
  7.      búšiti  -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  8.      búškati  -am nedov. (ȗ) ekspr., redko udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu ♪
  9.      butánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na butan: butanski kuhalnik; butanska razsvetljava / butanska jeklenka ♪
  10.      bútara  -e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara ♪
  11.      bútarica  -e ž (ú) manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo ♪
  12.      bútati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
  13.      butéljčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buteljko: buteljčni zamaški / buteljčno vino ♪
  14.      bútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
  15.      buzakljúnski  -a -o prid. (ȗ) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: spat se spravi, sova buzakljunska / buzakljunska trditev ♪
  16.      buzarónski  -a -o prid. (ọ̑) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: buzaronski fant, kaj pa počneš! ♪
  17.      bz  [bz̀ in bź] medm. (z̏; z̑) posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji; samovar poje bz, bz ♪
  18.      bzíkati  -am nedov. (ȋ) 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo ♪
  19.      bzíkniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino 2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega ♪
  20.      cafúta  -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta ♪
  21.      cágelj  -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
  22.      cájnarica  -e ž (ȃ) metal., nekdaj naprava za predelavo cagljev v palice: cajnarice ne cvilijo več ♪
  23.      cámera obscúra  cámere obscúre [kamera obskura] ž (ȃ-ȗ) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro ♪
  24.      cánder  -dra m (á) slabš., redko cunja: od srajce visijo pisani candri ♪
  25.      capínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na capine: capinsko življenje / ti seme capinsko ♪

   1.731 1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881 1.906 1.931 1.956  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA