Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (18.256-18.280)


  1.      račúnati  -am nedov. (ȗ) 1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom ♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno 2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto dinarjev / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto dinarjev 3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal 4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval 5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati račúnati se star. šteti se, imeti se: računata se med njegove znance računajóč -a -e: jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža račúnan -a -o: promet, računan v dinarjih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo dinarjev ♪
  2.      računovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na računovodje ali računovodstvo: računovodsko delo / nadzorovanje računovodske službe ♪
  3.      računovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: imajo dobro organizirano računovodstvo ♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo // oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: več let je delal v računovodstvu ♪
  4.      račúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje ♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje račúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko ♪
  5.      račúnstvo  -a s (ȗ) nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje ♪
  6.      rád  -a m (ȃ) fiz., do 1980 enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: meriti sevanje v radih ♪
  7.      ràd 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪
  8.      rádar  -ja m (ā) naprava za določanje razdalje, smeri kakega predmeta s pomočjo oddajanja in sprejemanja odbitih radijskih valov: namestiti radar na ladjo, opazovalnico; iskati, odkriti z radarjem; antena radarja; občutljiv kot radar / daljinski, iskalni, kontrolni radar ♦ meteor. vremenski radar s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; teh. laserski radar ♪
  9.      rádarski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radar: radarski zaslon; snop radarskih žarkov; radarska antena / radarske meritve; radarsko nadzorstvo nad določenim ozemljem / radarska opazovalnica, postaja / radarske naprave rádarsko prisl.: radarsko vodeni izstrelki ♪
  10.      rádenski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Radence: radenski vrelci / radenska slatina; sam.: pog. dva deci radenske dva decilitra radenske slatine ♪
  11.      rádgonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci ♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina ♪
  12.      radiácija  -e ž (á) knjiž. sevanje: telo se z radiacijo ohlaja / sončna, toplotna radiacija / radiacija uničuje vse živo radioaktivno sevanje ♪
  13.      radiálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde 2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez 3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred ◊ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost radiálno prisl.: razvrstiti radialno ♪
  14.      radíčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na radič: radičevo seme / radičeva solata ♪
  15.      radiestezíja  -e ž (ȋ) občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom ♪
  16.      rádij 1 -a m (ā) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem; polmer: izračunati radij kroga, krogle / radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva / akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
  17.      rádijev  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radij2: radijevi žarki; radijevo sevanje / radijeva emanacija radon ♪
  18.      rádijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar ♪
  19.      radikál  -a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi ♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja 2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren: izračunati radikal 3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo ♪
  20.      radikálnež  -a m (ȃ) ekspr. radikalen človek: imajo ga za radikalneža ♪
  21.      rádio  -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika 3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio ♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiom poslopjem te ustanove ♪
  22.      radio... 1 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na radijske valove ali njihovo uporabo a) s tujko v drugem delu: radioamater, radioaparat, radiomehanik, radiotaksi, radioteleskop b) z domačo besedo v drugem delu: radiooddajnik in radio oddajnik; radiozveza in radio zveza ♪
  23.      radio... 2 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na žarke, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktiven, radiobiologija, radioizotop ♪
  24.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika ♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen ♪
  25.      rádioamatêrski  -a -o prid. (ā-ȇ) nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje ♪

   18.131 18.156 18.181 18.206 18.231 18.256 18.281 18.306 18.331 18.356  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA