Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (181-205)


  1.      misijonárka  stil. misijónarka -e ž (á; ọ̑) rel. ženska, ki širi krščansko vero med nekristjani, zlasti redovnica: bolnikom streže misijonarka ♪
  2.      misijonárski  stil. misijónarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na misijonarje: težko misijonarsko življenje / misijonarska gorečnost / misijonarski kraji misijonski ♪
  3.      misijonárstvo  stil. misijónarstvo -a s (ȃ; ọ̑) rel. dejavnost misijonarjev: zaradi svojega misijonarstva je moral oditi iz dežele ♪
  4.      misijoníšče  -a s (í) rel. zavod za izobrazbo in vzgojo misijonarjev: poslali so ga v misijonišče; predstojnik misijonišča ♪
  5.      misijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na misijonarje ali misijon: misijonski poklic; misijonsko delo / misijonska postaja / misijonske govore je imel pater jezuit ♪
  6.      misijónstvo  -a s (ọ̑) rel. misijonsko delovanje: za misijonstvo ugodna tla ♪
  7.      mnogomilijónski  -a -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. ki obstoji iz mnogo milijonov ljudi: mnogomilijonski narod; mnogomilijonska organizacija; utrip mnogomilijonskega mesta ♪
  8.      motoskijöring  -a [mótoskjéring] m (ọ̑-ẹ̑) šport. smučanje na motorno vleko: na jezeru organizirati motoskijöring; ukvarjati se z motoskijöringom ♪
  9.      múltimilijonár  -ja m (ȗ-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar ♪
  10.      najókati  tudi najokáti -am, in najókati tudi najokáti -jóčem dov., najókajte tudi najokájte in najóčite (ọ́ á ọ́) knjiž. z jokanjem povzročiti nastanek česa: po bajki so studence najokale vile najókati se tudi najokáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po jokanju: pustite jo, da se najoka; ni se še najokal za njo ♪
  11.      nèbivajóč  tudi nèbivajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki ne biva, ne obstaja: merilo bivajočih in nebivajočih stvari; sam.: zaznavanje nebivajočega ♪
  12.      nèizjókan  -a -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni izražen z jokanjem: neizjokana bolečina / neizjokane solze ♪
  13.      nekdánjost  -i ž (ā) knjiž. preteklost: govoriti o nekdanjosti; spomini na nekdanjost; prihodnost in nekdanjost ♪
  14.      nènehajóč  tudi nènehajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo ♪
  15.      nèposedujóč  tudi nèposedujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu ♪
  16.      nèrazumevajóč  tudi nèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki mu manjka razumevanja za kaj: od tega sebičnega in nerazumevajočega človeka niso mogli pričakovati pomoči; do nje je bil hladen in nerazumevajoč / nerazumevajoče mnenje / opazil je njen osupli, nerazumevajoči pogled ki izraža začudenje, presenečenje ♪
  17.      nèumevajóč  tudi nèumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) star. nerazumevajoč: od njega niso pričakovali tako neumevajočega mnenja / srečala je njegov neumevajoči pogled ♪
  18.      nèumrjóč  tudi nèumrjòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) zastar. nesmrten: neumrjoč umetnik / neumrjoče stvaritve ♦ rel. neumrjoča duša neumrljiva duša ♪
  19.      nèumrjóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nesmrtnost: neumrjočnost pesnikovih del ♪
  20.      nèustrezajóč  tudi nèustrezajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) redko neprimeren: glasbena skupina ni najboljša zaradi neustrezajočih instrumentov ♪
  21.      nèverujóč  tudi nèverujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni verujoč: neverujoč človek; sam.: odnosi med verujočimi in neverujočimi ♪
  22.      nèvsakdánjost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nevsakdanjega: nevsakdanjost dogodka ♪
  23.      njórka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. pingvinom podobne ptice Severnega morja, Alcidae ♪
  24.      nótranjost  in notránjost -i ž (ọ́; ȃ) 1. prostor, ki je znotraj česa: odšel je v notranjost hiše; temperatura v notranjosti rudnika // notranji, osrednji del česa: trhla notranjost stebra; sile v notranjosti zemlje / poznavanje notranjosti stvari bistva 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje: odpotovati v notranjost; padavine bodo predvsem v notranjosti države 3. čustveno-moralna stran človeka: njegova notranjost se temu upira; nemir v globini njegove notranjosti; on je bogat v svoji notranjosti ♪
  25.      objókanec  -nca m (ọ́) ekspr. objokan človek: objokanec se je ob teh besedah nasmehnil ♪

   56 81 106 131 156 181 206 231 256 281  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA