Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (17.556-17.580)


  1.      pripotováti  -újem tudi pripótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst ♪
  2.      pripóved  -i ž (ọ̑) 1. kar kdo pripoveduje: poslušati prijateljevo pripoved; pripoved o nesreči je vse pretresla; vsebina pripovedi / njegova pesnitev je pripoved o vojni / pripoved se začenja v prejšnjem stoletju zgodba // lit. literarno, navadno prozno besedilo, ki sporoča potek dogajanja: kot otrok je rad poslušal bajke, pravljice in druge pripovedi; v knjigi je izšlo deset krajših pripovedi / panoramska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v velikem, širokem obsegu; scenska pripoved; pripoved v nadaljevanjih 2. glagolnik od pripovedovati: končati pripoved; med njegovo pripovedjo so vsi molčali ♪
  3.      pripóveden  -dna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pripoved: pripovedni postopek / pripovedni okvir, tok / pripovedno izročilo 2. nanašajoč se na pripovedništvo: pripovedni elementi v delu / pripovedni pisatelji / pripovedni dar / pripovedna pesem pesem, ki vsebuje pripoved, zgodbo; pripovedna dela 3. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: njegov stil je izrazito pripoveden ◊ lingv. pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni stavek stavek, ki kaj ugotavlja; lit. pripovedni položaj kar je določeno z ubeseditvijo motiva, pripovedi glede na osebo, ki motiv, pripoved jezikovno uresničuje; pripovedna dolga vrstica dvodelna vrstica s štirimi naglašenimi in poljubnim številom nenaglašenih zlogov ♪
  4.      pripovédka  -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša (literarna) pripoved z verjetno, poučno vsebino: to pripovedko mu je pravil ded; ljudske, Trdinove pripovedke; pripovedka o beli kači, o kralju Matjažu; pripovedke in pravljice / razlagalna pripovedka ki razlaga kak pojav, dejstvo; zgodovinska pripovedka z zgodovinsko snovjo; živalska pripovedka v kateri nastopajo poosebljene živali 2. zastar. pravljica: pripovedka o zakleti kraljični / beži, beži, vse to je pripovedka ♪
  5.      pripóvedniški  tudi pripovédniški -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑) nanašajoč se na pripovedništvo: pripovedniški dar / star. pripovedniško literarno delo pripovedno ♪
  6.      pripovedoválčev  -a -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalca: pripovedovalčev jezik je izbran, druge osebe romana pa govorijo v narečju; pripovedovalčevo vrednotenje negativnih junakov ♪
  7.      pripovedoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovanje: pripovedovalni dar; pripovedovalna spretnost / pripovedovalni čas ♪
  8.      pripovedoválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalce: pripovedovalski dar ♪
  9.      pripovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma; tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga; pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu; počasi, razločno, tiho pripovedovati b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu; ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače // z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke 2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih 3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi; vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi ● ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pripovedováje knjiž.: pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen pripovedujóč -a -e: pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.: muz. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega pripovedován -a -o: roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega ♪
  10.      pripoznávati  -am nedov. (ȃ) star. priznavati: drug za drugim so pripoznavali sodelovanje pri ropu / še zmeraj pripoznavamo zakonito vlado / vaščani ga še ne pripoznavajo za svojega / sam pripoznava, da so podatki nezanesljivi ♪
  11.      priprašíti  -ím dov., priprášil (ȋ í) ekspr. dvigajoč prah pripeljati: po cesti je priprašil motor ♪
  12.      pripráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od pripraviti: priprava zemljišča za gradnjo se je zavlekla; pred izpitom je dobil nekaj dni dopusta za pripravo; govoriti brez vnaprejšnje priprave / priprava večerje / priprave potekajo po načrtu; začeti priprave za boj; živahne priprave na turistično sezono / publ. zakon je v pripravi se pripravlja 2. predmet, namenjen za opravljanje določenega dela: priprava se je pokvarila; čistiti, uporabiti pripravo; delati s pripravo; električna priprava; optična priprava; svinčniki, trikotniki in druge priprave za risanje / nakladalna, vrtalna priprava; telovadne priprave / ekspr. za boljši razplod ima ta rastlina še eno pripravo še en del, organ; star. ko je dobil vso pripravo, je začel tesati priprave, orodje ◊ ekon. priprava kar se mora opraviti pred začetkom proizvodnje, da ta poteka brez zastojev; ped. napisati učno pripravo snovni, metodološki načrt za potek določene ure pouka; šport. priprava vadba za določeno pomembno tekmovanje ali za tekmovanja v tekmovalni sezoni; teh. mehanična priprava; voj. artilerijska, letalska priprava obstreljevanje, bombardiranje določenega področja, da ga lahko pehota, tanki čim uspešneje napadejo ♪
  13.      priprávek  -vka m (ȃ) na določen način pripravljena snov za določen namen: škropijo z raznimi pripravki; konzervacijski, kozmetični, vitaminski pripravek / tovarniški pripravki kravjega mleka / zastar. mesni pripravki mesni izdelki ♪
  14.      pripráven 2 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripravo: pripravni rok / redko vrtec je pripravna stopnja za šolo pripravljalna / publ. zaradi poplav so razglasili pripravno stanje stanje pripravljenosti ♪
  15.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  16.      pripravljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripravljanje: pripravljalni postopek / organizirati pripravljalni tečaj za izpite; pripravljalna seja, vaja / pripravljalni odbor / pripravljalna dela dela, ki morajo biti narejena pred začetkom glavnega dela ♦ gozd. pripravljalna sečnja sečnja, s katero se naredi prostor za pomladitev gozda s semeni s preostalega drevja; jur. pripravljalni postopek postopek pred glavno obravnavo; pripravljalno dejanje dejanje, s katerim se ustvarijo pogoji za izvršitev določenega kaznivega dejanja; ptt pripravljalna doba doba od prijave do vzpostavitve telefonske, telegrafske zveze preko centrale, central; šol. pripravljalni razred nekdaj razred za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na kako šolo ♪
  17.      pripravljálnica  -e ž (ȃ) 1. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija naj ne bo le pripravljalnica za univerzo / kmetijske šole so pripravljalnice strokovnjakov za posodobitev kmetijstva 2. prostor, obrat za pripravljanje: pripravljalnica živil za kuhinjo; pripravljalnica in škrobilnica ♪
  18.      priprávljati  -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico // delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal 3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali // z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere 4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela 5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah 6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet priprávljati se 1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla // izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju 2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati ● ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja pripravljajóč -a -e: pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum priprávljan -a -o: dolgo pripravljana televizijska oddaja ♪
  19.      priprávljenost  -i ž (ȃ) stanje pripravljenega: poskrbeti za pripravljenost letala za polet; povečati duševno, telesno pripravljenost športnika / pohvaliti dobro pripravljenost zborovanja / zaradi nevarnosti poplav je prebivalstvo v pripravljenosti; vojska je v strogi pripravljenosti / izrazili, pokazali so pripravljenost, da nam pomagajo ◊ voj. biti v stanju pripravljenosti v stanju, kot je določeno ob pričakovanju napada ♪
  20.      priprávnica  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od pripravnik: v službo je bila sprejeta kot pripravnica / zdravnica pripravnica 2. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija je bila predvsem pripravnica za univerzo // šol., nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče: obiskovati pripravnico ♪
  21.      priprávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripravnike ali pripravništvo: pripravniška dela / pripravniška doba ♪
  22.      priprêsti  -prêdem in priprésti -prédem dov., stil. priprèl priprêla in pripréla (é; ẹ́) s predenjem pritrditi: pajek je pripredel svojo nit k lestencu; gosenice se pripredejo ob podlago ♪
  23.      pripréti  -prèm dov., pripŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik 2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s predalom si pripreti prste 3. jur. začasno odvzeti prostost zaradi kazenskega postopka: pripreti osumljenca; pripreti za en teden ● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelno ◊ čeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje pripŕt -a -o: priprta vrata ∙ publ. pogajalci so pustili vrata za nadaljevanje pogovorov priprta niso onemogočili nadaljevanja pogovorov; sam.: izpustiti priprte ♪
  24.      pripréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na priprego: priprežni konj / priprežna lokomotiva / ta kraj je stara priprežna postaja ♪
  25.      priprhútati  -am dov., tudi priprhutála (ū) prhutajoč prileteti: mimo okna je priprhutal netopir ♪

   17.431 17.456 17.481 17.506 17.531 17.556 17.581 17.606 17.631 17.656  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA