Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (156-180)



  1.      majoritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko večina: majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu
  2.      majoritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev
  3.      majorizácija  -e ž (á) glagolnik od majorizirati: vladati, kot določa večina na temelju majorizacije / izključiti preveliko majorizacijo kake skupine
  4.      majorizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. dobiti večino, preglasovati: manjšino so majorizirali
  5.      marka  -e ž (ọ̑) star. majorjeva žena: major in majorka
  6.      marski  -a -o (ọ̑) pridevnik od major: majorski čin
  7.      máršbataln  -a m (-ọ̑) voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon: sestaviti maršbataljon
  8.      medaln  -a m (ọ̑) obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet: nositi medaljon; medaljon z očetovo sliko; verižica z zlatim medaljonom ◊ gastr. okrogla rezina navadno telečjega mesa; um. okrogla, ovalna slika ali relief na steni, spomeniku
  9.      medalnček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od medaljon: dal ji je medaljonček in prstan; medaljonček z materino sliko
  10.      milin  -a m (ọ̑) 1. tisoč tisočev: šteti do milijon(a); dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci // pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; avto stane pet milijonov pet milijonov dinarjev / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd ● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal
  11.      milijonár  -ja m (á) nav. ekspr. kdor ima milijonsko premoženje: biti, postati milijonar / večkratni milijonar / postali so pravi milijonarji zelo bogati
  12.      milijonárka  -e ž (á) nav. ekspr. ženska, ki ima milijonsko premoženje: postala je milijonarka; dota milijonarke
  13.      milijonárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na milijonarje: milijonarski sinovi / milijonarska družina
  14.      milinček  -čka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od milijon: skupaj so zaslužili cel, poln milijonček; hišo je prodal za lepe milijončke / ta milijonček, kolikor nas je
  15.      milijonína  -e ž (í) del na milijon enakih delov razdeljene celote: milijonina te dolžine / na ostale prebivalce pride komaj milijonina tega bogastva; osvetlitev traja milijonino sekunde milijoninkomat. pet celih, deset milijonin
  16.      milijonínka  -e ž () del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času
  17.      milinkrat  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: milijoni ust so to že milijonkrat izrekli; milijonkrat sem ti že povedal
  18.      milijonlétje  -a s (ẹ̑) knjiž. doba, ki traja milijon let: življenje je nastalo pred več milijonletji; sto milijonletij
  19.      milinski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na milijon: milijonske množice delovnih ljudi / milijonsko mesto / milijonska vsota; pridobiti si milijonsko premoženje
  20.      milinti  -a -o štev. (ọ̑) ki v zapovrstju ustreza številu milijon: milijonti obiskovalec sejma / milijonti del česa milijonina
  21.      minn  -a m (ọ̑) gastr. majhna slaščica iz biskvitnega testa, oblita navadno s čokolado: delati, jesti minjone; servirati minjone v papirnatih posodicah
  22.      minnka  -e ž (ọ̑) žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: kupiti navadne žarnice in minjonke ♦ vrtn. nizka georgina z enojnim cvetnim odevalom
  23.      misin  -a m (ọ̑) rel. 1. organizacijska enota Cerkve ali kake druge verske skupnosti za širjenje krščanske vere v nekrščanskih deželah: ustanavljati misijone; afriški misijon v Afriki; darovi za misijone / obiskali so francoski misijon v Afriki sedež te enote, ki ga vodijo Francozi / iti v misijone na misijonsko delo 2. skupek verskih prireditev, zlasti govorov, v župniji za obnovo verskega življenja: lani so imeli v župniji misijon; misijon bodo vodili lazaristi; uspeh misijona
  24.      misijonár  stil. misinar -ja m (á; ọ̑) rel. 1. kdor širi krščansko vero med nekristjani, zlasti duhovnik ali redovnik: postal je misijonar v Afriki; pren., ekspr. biti misijonar dobre knjige 2. duhovnik, ki vodi misijon v župniji: govore ima jezuitski misijonar
  25.      misijonáriti  -im nedov.) rel. širiti krščansko vero med nekristjani: misijonaril je med ameriškimi Indijanci; pren., ekspr. znal je misijonariti za svojo resnico

   31 56 81 106 131 156 181 206 231 256  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA