Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (14.681-14.705)


  1.      plóvba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran ♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda ♪
  2.      plóvben  -bna -o tudi plóvben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plovbo: plovbni predpisi; plovbno dovoljenje / plovbno podjetje / kadetski plovbni staž ♪
  3.      plôvec  -vca m (ó) 1. navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati čoln na plovec / sidrni plovec // rib. lahka priprava, ki preprečuje, da mreža, trnek ne potone: plovci kažejo, kje so potopljene mreže; plutovinast plovec 2. petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi: zgladiti les s plovcem ◊ aer. plovec čolnu podobna priprava, pritrjena na letalo, helikopter, namenjena za vzletanje in pristajanje na vodi; zool. plovci vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane, Anseriformes ♪
  4.      plôven  -vna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plovbo ali plutje: plovni kanal / plovna pot po Savi / plovna hitrost; plovne lastnosti ladje / plovni park; plovne naprave; plovna sredstva; publ. plovni objekt vodno vozilo, zlasti večje / reka je plovna skoraj vse leto ● publ. ladjo so spremenili v plovni hotel plavajoči hotel ◊ navt. plovni žerjav pontonski žerjav; šport. plovni seskok seskok s telovadnega orodja z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom; plovni skok skok čez konja ali drugo oviro z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom ♪
  5.      plôvka  -e ž (ō) navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati ladjo na plovko; svetilna plovka ♪
  6.      plôvnost  -i ž (ó) sposobnost za plovbo: s prekopi in poglobitvijo struge so podaljšali plovnost reke ♦ navt. plovnost ladje sposobnost ladje, da se drži na površini vode in plove ♪
  7.      plúnkati  -am nedov. (ȗ) nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine: v steklenici je plunkalo vino / voda plunka ob breg / kaplje plunkajo s strehe padajo ♪
  8.      plurálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov ♪
  9.      pluralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pluralizem: pluralistična stališča; nazorsko pluralistična družba / pluralistična ureditev družbe ♪
  10.      pluri...  ali plúri... prvi del zloženk (ȗ) knjiž. nanašajoč se na večje, veliko število: plurinacionalen, pluriverbizacija ♪
  11.      plús  neskl. pril. (ȗ) 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemu ◊ fiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost ♪
  12.      plúti  plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje ◊ navt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje ♪
  13.      plutokracíja  -e ž (ȋ) polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo ♪
  14.      plutónski  -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina ♪
  15.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast ♪
  16.      plúžen  -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na plug: plužna glava; plužna ročica / plužna kolca / plužno obdelovanje polja ◊ šport. plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega; plužni zavoj zavoj, pri katerem imajo smuči obliko pluga ♪
  17.      plúžna  -e ž (ȗ) nav. mn. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: odrivati, potiskati plužne; voli hodijo pred plužno / držati (za) plužne naravnavati jih pri oranju ♪
  18.      pnevmoníja  -e ž (ȋ) med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo ♪
  19.      pò  in po prisl. (ȍ) izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim // izraža prodajno ceno: plačevati liter mleka po pet dinarjev; pog. jajca so po dinar po en dinar / inštruira po petdeset dinarjev na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po dvajset dinarjev kilogram ♪
  20.      po  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / redko šla je k studencu po vode po vodo 2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo 3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški II. z mestnikom 1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih 2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo 3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih // za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po sovražniku 4. za izražanje premikanja a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / neprav. debata po tem vprašanju o b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi 6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej // za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko // ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati // zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih 7. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora // za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah 8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih // neprav. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami 9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti 10. za izražanje vira, izvora a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase 11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem 12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačevati za vodo sto dinarjev po osebi na osebo 13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino ● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit ◊ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd. ♪
  21.      po...  ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica ♪
  22.      poangléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) prilagoditi angleškemu načinu življenja in mišljenja: poangležiti svoje navade; novi naseljenci so se hitro poangležili / poangležiti ime poangléžen -a -o: vladajoča plast je bila poangležena ♪
  23.      poapníti  -ím in poápniti -im dov., poápnil (ȋ í; ā ȃ) dodati apno, apnene snovi: pognojiti in poapniti travnik, zemljo poapnjèn -êna -o in poápnjen -a -o: poapnjena zemlja ∙ okna so bila po beljenju poapnjena umazana od apna ♪
  24.      pób  -a m, im. mn. póbje in póbi (ọ̑) pog. fant: lep, postaven pob / je še pob / pobje igrajo nogomet / ima dva poba sina / to je njen pob ♪
  25.      pobáhati se  -am se in pobaháti se -ám se dov. (á; á ȃ) čez mero se pohvaliti: rad se pobaha; pobahati se z uspehi // postaviti se: večkrat se pobaha z njo pred prijatelji ♪

   14.556 14.581 14.606 14.631 14.656 14.681 14.706 14.731 14.756 14.781  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA