Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (14.456-14.480)


  1.      pítka  -e ž (ȋ) nar. kokoš: pitke pridno nesejo / pri klicanju pitka, na, na ♪
  2.      píven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: pivna pena ♦ gastr. pivna juha juha, katere glavna sestavina je pivo; pivno testo pivovo testo ♪
  3.      pivína  -e ž (í) agr. zmes iz slada, hmelja, vode za proizvodnjo piva: fermentacija pivine ♪
  4.      pívka 2 -e ž (ȋ) manjša siva ptica s črno progo pod kljunom: pravijo, da se pivka oglaša pred dežjem; pivke in detli; žejen je kot pivka zelo ♪
  5.      pívkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom piv: pivke pivkajo; srna žalostno pivka / ekspr. svinčenke so pivkale okoli nas ◊ lov. s piskanjem na posebno piščalko vabiti srnjaka ♪
  6.      pívnati  -am nedov. (ȋ) odstranjevati odvečno tekočino s pivnikom: pivnati črnilo / napisano je sproti pivnal // odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, snovjo, ki jo vpija sploh: pivnati kaplje; pivnati mastni madež s kruhom / mokro kravato je pivnala s krpo; ekspr. kar naprej si pivna obraz z robcem ♪
  7.      pívnica  -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode ♪
  8.      pivníca  -e ž (í) nar. vzhodno vinska klet: globoko v zemljo izkopana pivnica ♪
  9.      pívniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pívnico: pivniške mize / zanimali so ga pivniški pomenki ♪
  10.      pívo  -a s (í) alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo; hladno, spenjeno, sveže pivo; sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo ♪
  11.      pívov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pivo: pivova pena ♦ gastr. pivovo testo žvrkljano testo z dodatkom piva ♪
  12.      pivovár  -ja m (á) 1. delavec v proizvodnji piva: pomanjkanje pivovarjev 2. nekdaj kdor se ukvarja z izdelovanjem, prodajo piva: pivovarji in žganjarji ♪
  13.      pivovárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pivovarno: pivovarniške naprave / pivovarniški delavec / pivovarniški kvas ♪
  14.      pivovárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pivovarje ali pivovarstvo: pivovarska dejavnost / znano pivovarsko središče / pivovarski tehnik / pivovarski ječmen ♪
  15.      pívovski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pivo: prazna pivovska steklenica ♦ biol. pivovska kvasovka pivska kvasovka ♪
  16.      pívski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivce: vesela pivska družba / dragocen pivski rog, vrč; pivska soba je polna pivcev / pivske pesmi ∙ šalj. pivski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah ♪
  17.      pívski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: na brke se mu je prilepila pivska pena / pivska steklenica pivovska; pivska točilnica / pivski kvas ♦ biol. pivska kvasovka kvasovka, ki povzroča spremembo slada v pivo ♪
  18.      placénta  -e ž (ẹ̑) anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica: razvoj placente; neskl. pril.: kozm. placenta krema krema, ki vsebuje hormone placente ♪
  19.      placénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na placento: placentni hormoni / placentne kreme ♪
  20.      pláč  -a m (ȃ) knjiž. jok: njen pretresljivi plač; ganil ga je plač otrok / ekspr. plač burje ♪
  21.      pláča  -e ž (á) 1. do 1965 vsota, ki jo na določena razdobja dobi zaposleni za svoje delo: dobiti, dvigniti, pog. vleči plačo; povišati plače; nizka plača / mesečna plača; osnovna plača; ima stalno plačo; plača po učinku / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru 2. pog. osebni dohodek: prejeti plačo; izplačali so jim 80-odstotne plače; razlike v plačah / plača bo petnajstega v mesecu izplačilo osebnega dohodka; iti po plačo 3. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno umsko, ki ga opravi nameščenec ali uslužbenec za delodajalca: delodajalci so zadrževali plače v svojo korist; delavci so zahtevali višje plače; uslužbenska plača / trinajsta plača vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta 4. star. plačilo: kaj hočeš za plačo; oddajati stanovanje za primerno plačo; mastna, poštena plača ● ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; ekspr. z eno plačo težko živijo z dohodki samo enega člana družine ◊ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške ♪
  22.      pláčanec  -nca m (á) slabš. kdor za plačilo dela za nasprotnika, sovražnika: sumili so, da je plačanec; deželo hočejo očistiti tujih plačancev; kolonialistični, imperialistični plačanci // najemniški vojak, najemnik: akcijo so izvedli s plačanci; vojaki in plačanci ♪
  23.      pláčati  in plačáti -am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam ● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo ♪
  24.      pláčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plačo: plačni sistem / plačni sklad ♪
  25.      plačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka ● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci ◊ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale ♪

   14.331 14.356 14.381 14.406 14.431 14.456 14.481 14.506 14.531 14.556  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA