Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (1.326-1.350)



  1.      bíokémik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki
  2.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
  3.      biológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za biologijo
  4.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  5.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  6.      bíomása  -e ž (-) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
  7.      bíopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
  8.      biopsíja  -e ž () med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
  9.      biosfêra  -e ž () biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi
  10.      bíotéhniški  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja
  11.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji
  12.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme
  13.      bípolárnost  -i ž (-) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost
  14.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)
  15.      birìč  -íča m ( í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
  16.      biríški  -a -o prid. () nanašajoč se na biriče: biriška služba; biriško krdelo / pij, duša biriška!
  17.      bírmanec  -nca m () rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance / voščit mu je prišel njegov birmanec oseba, ki ji je bil za botra pri birmi
  18.      bírmanski  -a -o prid. () nanašajoč se na birmance ali birmo: birmanski boter / birmanska obleka; birmanska ura ura, ki jo boter da birmancu
  19.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  20.      birokrátski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica
  21.      bis...  ali bís... in bis... prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na podvojitev atomske skupine v molekuli: bisfenol
  22.      bíser  -a m () 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
  23.      bíserček  -čka m () manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček
  24.      bísernat  -a -o prid. () nanašajoč se na biser: bisernat okvir / bisernat lesk ogrlice
  25.      bísernica  -e ž () 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu

   1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA