Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (12.606-12.630)


  1.      odgovoríti  -ím dov., odgovóril; nam. odgovôrit in odgovorít (ȋ í) 1. z besedami izraziti komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašala je, koliko je ura, pa ji ni odgovoril; prodajalka je odgovorila, da tega blaga nimajo; odgovoriti brzojavno, pismeno; odgovoriti glasno; hladno, jezno, mirno odgovoriti; odgovoriti brez pomisleka, po ovinkih, vesti; odgovoriti med smehom / boš prisedla, jo je vprašal. Grem raje peš, je odgovorila / kaj boste odgovorili, če vas bodo spraševali o vaši preteklosti povedali, rekli; pri izpitu je kandidat odgovoril na vsa vprašanja znal vse, kar so ga vprašali; moral bi si odgovoriti, kam vodi tako ravnanje spoznati, razmisliti // pojasniti, razložiti: ne znajo še odgovoriti, kako je prišlo do katastrofe / odgovarjal je zelo obširno, vendar jim na vprašanje ni odgovoril // sporočiti odločitev, stališče o predloženi stvari: ni mu še odgovoril, če bo šel lahko na dopust / prošnjo je oddal, zdaj čaka, kdaj mu bodo odgovorili; odgovoriti na pritožbo, vlogo 2. reči komu kaj na nagovor, pozdrav: ogovoril ga je, pa mu ni odgovoril; bil je tako raztresen, da ni odgovoril na pozdrav odzdravil; odgovoriti na zdravico / lahko noč, jim je zaželel. Dobro spi, so mu odgovorili // napisati komu pismo, razglednico po prejemu njegovega pisma, razglednice: že dolgo je, kar sem mu pisal, pa še ni odgovoril; odgovoriti na pismo; odgovoriti z razglednico / odgovoriti z obratno pošto // povedati, zapeti del besedila, ko kdo pove, odpoje svoj del: zbor odgovori solistu; pevci so odgovorili nekoliko preglasno // oglasiti se kot na pobudo koga: planinec je odgovoril z vriskom / strojnici je odgovoril top 3. narediti kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala: odgovorili so jim z mahanjem, raketo; klicali so zasute rudarje, dokler jim niso odgovorili z rahlim tok tok ♦ ptt odgovoriti na telefonski klic ob signalu na določen način vzpostaviti zvezo z osebo, ki kliče // reagirati, odzvati se: odgovoriti na dražljaj / ekspr. na njihove stoke je odgovoril z bičem 4. zavrniti očitke, negativno kritiko: odgovoriti nasprotnikom z obširnim člankom; odgovoriti na napade v časopisju; odgovoriti učinkovito / na njihovo zbadanje ni odgovoril // narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: odgovoriti na pritisk z demonstracijami; odgovoriti na žalitev s klofuto; odgovoriti z nasprotnimi ukrepi 5. zastar. odvrniti, odsvetovati: skušala je očetu odgovoriti to vožnjo; odgovoril jih je od načrta ● vznes. odgovoriti klicu domovine vrniti se v domovino; biti pripravljen delati za njene potrebe; ekspr. ljudem, ki so mu kaj očitali, je odgovoril s kroglo jih je ubil; preg. kdor molči, desetim odgovori v kočljivem primeru je najbolj učinkovito ne govoriti, odgovarjati odgovoríti se zastar. odpovedati se, odreči se: odgovoriti se ljubezni ♪
  2.      odgovórnost  -i ž (ọ́) 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: odgovornost lahko preide na drugo osebo; hotel se je rešiti odgovornosti za prejšnje delovanje; odgovornost staršev za dejanja mladoletnih otrok; zahtevati odgovornost pri delu; enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev / sprejeti odgovornost za odločitev; ekspr. kdo nosi odgovornost za to je odgovoren / podjetje prevzema odgovornost za kvaliteto izdelkov jamstvo b) če se z zaupano osebo, stvarjo zgodi kaj negativnega: niso ga vzeli s seboj, ker bi bila to zanje prehuda odgovornost / na odgovornost uporaba stopnic na lastno odgovornost; pojdi na mojo odgovornost; to je storil na svojo odgovornost // dolžnost skrbeti za prevzeto obveznost, uresničitev kake naloge: sprejeti odgovornost za napredek dežele; breme odgovornosti; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni // odnos do česa negativnega, kot bi bil povzročitelj, storilec: odklanjati odgovornost za neuspeh; pripisati mladini odgovornost za kulturno mrtvilo; radi bi zmanjšali svojo odgovornost za krizo v meddržavnih odnosih 2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti: pri tej odločitvi je pokazal veliko odgovornost in življenjsko modrost; razvijati odgovornost in samostojnost komunistov; ravnati brez odgovornosti; merilo odgovornosti študentov so njihovi uspehi 3. naloga, obveznost: skrbeti za promet s tako zastarelimi napravami je prevelika odgovornost; zaupati komu nove odgovornosti 4. odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje: obstaja odgovornost podrejenih do nadrejenih in obratno; urediti odgovornost izvršnega sveta skupščini / ekspr. prevzeti odgovornost pred zgodovino 5. lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost: ni se zavedal odgovornosti zaupane naloge; odgovornost odločitve ● ekspr. kakšna odgovornost je voditi mlade ljudi kako težko je; publ. klicati, poklicati koga na odgovornost odgovor ◊ jur. civilna odgovornost odgovornost za škodo, ki ne izvira iz kaznivega dejanja; disciplinska odgovornost odgovornost zaradi neizpolnjevanja ali malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; krivdna odgovornost; materialna odgovornost odgovornost za povračilo premoženjske škode; odškodninska odgovornost; osebna odgovornost odgovornost določene osebe same kot fizične osebe; psih. odgovornost sposobnost zavestno sprejemati posledice svojih odločitev, ravnanja ♪
  3.      odgovórnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na odgovornost: imeti odgovornostni čut ♦ jur. odgovornostno zavarovanje zavarovanje za škodo, ki jo je zavarovanec dolžen poravnati drugim ♪
  4.      odgrníti  in odgŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. (delno) odstraniti tkanino, ki kaj pokriva, zakriva: odgrniti odejo, pregrinjalo, zaveso; pren., ekspr. odgrniti zagrinjalo preteklosti // (delno) odstraniti s česa tkanino, ki to pokriva, zakriva: odgrniti mizo, okno, posteljo / pokrite vrtnice so odgrnili odkrili / smehljaj ji je odgrnil bleščeče zobe; pren., knjiž. odgrniti skrivnost 2. star. odmakniti, umakniti: odgrnil je kamen s ceste / odgrnila je veje in previdno stopala naprej odgŕnjen -a -o: odgrnjena skrivnost; postelja je že odgrnjena ♪
  5.      odgúgati se  -am se tudi -ljem se dov. (ū) gugajoč se oddaljiti: ladja se je odgugala od brega / počasi se je odgugal iz gostilne gugajoč se odšel ♪
  6.      odhajáč  -a m (á) ekspr. kdor odhaja z doma: pripraviti popotnico odhajaču / slišati je bilo korake odhajačev odhajajočih ♪
  7.      odhájati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več ali da je na določenem mestu: gledala je za njim, ko je odhajal; ljudje so začeli odhajati iz hiše; počasi je odhajal proti vratom / gledali so za vlakom, ki je odhajal se oddaljeval; ladja odhaja iz pristanišča pluje / naši izseljenci so odhajali v Ameriko so se odseljevali; mladina odhaja iz vasi zapušča vas, se zaposluje v mestu // izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: srečal sem ga, ko je odhajal v mesto po opravkih / odhajal sem spat, ko je nekdo potrkal 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: letos odhaja v pokoj / bilo je takrat, ko je odhajal k vojakom 3. večkrat oditi: prihajal je zadnji in odhajal prvi; odhajala je zgodaj zjutraj in se vračala pozno ponoči / ob sobotah odhaja v mesto nakupovat hodi / pogosto odhaja na izlete hodi ● evfem. nikogar ni bilo ob njej, ko je odhajala s sveta umirala; odhaja na novo službeno mesto prestavljen je odhajáje star.: odhajaje je še enkrat pomahal; odhajaje po stopnicah, je nekaj mrmral odhajajóč -a -e: odhajajoč se je še enkrat ozrl; odhajajoč v tujino, se je poslovil od domačih; odhajajoči svati; gledala je za odhajajočim vlakom; sam.: zavpil je za odhajajočim ♪
  8.      odhlačáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. hlačaje oditi: fantek je odhlačal za materjo / medved počasi odhlača v gozd // slabš. oditi: nazadnje je le odhlačal ♪
  9.      odhódek  -dka m (ọ̑) nav. mn., ekon. stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije: izračunati prihodke in odhodke ♪
  10.      odhóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odhod: odhodno razpoloženje ♦ žel. odhodni signal; odhodna postaja postaja, s katere vlak odpelje ♪
  11.      odhódnica  -e ž (ọ̑) 1. prireditev, pogostitev ob odhodu, slovesu: prirediti odhodnico; iti, povabiti na odhodnico // pesem, ki se poje ob odhodu, slovesu: sestaviti, zapeti odhodnico 2. redko popotnica: žena mu je pripravila odhodnico ● redko pripraviti večerjo za odhodnico za odhod, slovo ♪
  12.      odhódnja  -e ž (ọ̑) star. 1. odhod: pripraviti se na odhodnjo; prišel je čas, določen za odhodnjo 2. odhodnica: zapeti komu pesem za odhodnjo / povabiti koga na odhodnjo ♪
  13.      odhruméti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati hrumeti: stroji so odhrumeli / vihar je odhrumel 2. ekspr. hrumeč se oddaljiti: letalo je odhrumelo proti hribom / odhrumel je skozi vrata kričeč, ropotajoč odšel ♪
  14.      odigráti  -ám dov. (á ȃ) končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala // poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. v narodnoosvobodilnem gibanju je odigral pomembno vlogo je bil pomemben b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko // z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem ● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je naredila, kot da je kratkovidna odigráti se knjiž. zgoditi se, pripetiti se: dogodek se je odigral malo prej; na teh tleh se je odigrala krvava drama / prizor se je odigral na cesti nepričakovano in bliskovito; publ. tu se je odigrala odločilna bitka bojevala, bila odigrán -a -o: odigrana partija, predstava; vse napovedane tekme so bile odigrane ♪
  15.      odigrávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem; igrati: odlično je odigraval vlogo glavnega junaka / redko predstavo so odigravali na prostem uprizarjali odigrávati se nav. 3. os., knjiž. goditi se, dogajati se: kaj se odigrava tu; vse se je odigravalo pred njenimi očmi / zgodba se odigrava v drugi polovici prejšnjega stoletja / publ.: v organizmu se odigravajo ob tem velike spremembe nastajajo; med njimi se odigravajo velika nasprotja so; proces se le počasi odigrava poteka, se razvija ♪
  16.      odiséja  -e ž (ẹ̑) odisejada: čez nekaj dni bomo začeli svojo odisejo; v delu je opisana partizanska odiseja od Makedonije do Slovenije / rad pripoveduje o svoji šolski odiseji ♪
  17.      odisejáda  -e ž (ȃ) ekspr. dolgotrajno, dogodivščin polno potovanje: v knjigi opisuje avtor svojo odisejado po kapitulaciji nemške armade / ladja je srečno prestala svojo odisejado / vesoljska odisejada ♪
  18.      odíti  -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl // izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom 3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel ● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil odšèl -šlà -ò knjiž.: odšli gostje ♪
  19.      odjáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na odjavo: odjavni rok / odjavna taksa / prijavna in odjavna služba dejavnost, ki se ukvarja s prijavljanjem in odjavljanjem začasnega ali stalnega bivališča prebivalcev ♪
  20.      odjáviti  -im dov. (á ȃ) sporočiti glede na predpise a) da kaka oseba ne biva več v določenem kraju: odjaviti stanovalca; ob preselitvi se je treba odjaviti b) podatke o čem zaradi prenehanja opravljanja kake dejavnosti, razpolaganja s kako pravico: odjaviti obrt; odjaviti radio // sporočiti prenehanje pripravljenosti udeležiti se česa, opraviti kaj: za izlet jo je najprej prijavil, nato pa odjavil ♪
  21.      odjékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. odmevati: glas odjeka od gor / koraki odjekajo po ulici / njegove trde besede so mu še dolgo odjekale v glavi ♪
  22.      odjèm  -éma m (ȅ ẹ́) 1. knjiž. kupovanje, nakup: povečati odjem gradbenega materiala / ponuditi blago v odjem v prodajo; odjem kmetijskih proizvodov je letos manjši kot lani potrošnja, poraba 2. odvzemanje, odvzem: ventil za odjem pare ♦ elektr. odjem električnega toka ♪
  23.      odjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odjem: odjemne možnosti, pogodbe ♦ elektr. odjemno mesto; strojn. odjemna para para, ki se jemlje iz parnega stroja za gretje ♪
  24.      odjenljív  -a -o prid. (ȋ í) raba peša popustljiv: pameten in odjenljiv človek je ● nar. primorsko odjenljiv sneg udirajoč se, južen ♪
  25.      odjésti  -jém dov., 2. mn. odjéste, 3. mn. odjedó tudi odjéjo; odjéj in odjèj odjéjte; odjédel odjédla, stil. odjèl odjéla (ẹ́) ekspr. povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: odjesti komu delo, zaslužek; odjesti dediču posestvo / odjedel mu je izvolitev preprečil; odjedla ji je moža prevzela; odjedel mu je paciente jih odvrnil od njega ♪

   12.481 12.506 12.531 12.556 12.581 12.606 12.631 12.656 12.681 12.706  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA