Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jo (101-125) 
- drnjóhati -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
- fjórd -a m (ọ̑) dolg, ozek morski zaliv, obdan z zelo visokimi in strmimi pobočji: norveški fjordi ♪
- fjórdski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fjord: tihe fjordske vode / majhno fjordsko mestece ♪
- francjóžefovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Franca Jožefa: francjožefovska doba / ekspr. francjožefovska brada dvodelna brada / ekspr. učila iz francjožefovske dobe zelo stara, zastarela ♪
- galjót -a m (ọ̑) 1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti; izkoriščanje galjotov 2. ekspr., redko izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot // nar. zahodno birič: galjoti so ga odvedli ♪
- galjótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa ♪
- galjótstvo -a s (ọ̑) v srednjem veku položaj, usoda galjotov: obeta se mu galjotstvo ♪
- generálmajór -ja m (ȃ-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor ♪
- giljotína -e ž (ȋ) v nekaterih deželah naprava za obglavljanje obsojencev: peljati pod giljotino; usmrtiti z giljotino / obsodili so ga na giljotino smrtno kazen z obglavljenjem s to napravo ♪
- giljotinírati -am dov. in nedov. (ȋ) v nekaterih deželah usmrtiti z giljotino: javno giljotinirati ♪
- hají hajó medm. (ȋ-ọ̑) izraža veselje, razigranost: haji hajo, pust je! ♪
- héjo medm. (ẹ̑) izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda ♪
- híjo medm. (ȋ) klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in - hijo! proti domu ♪
- iškarijót -a m (ọ̑) slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot! ♪
- iškarijótski -a -o prid. (ọ̑) slabš. izdajalski, ovaduški: iškarijotsko dejanje / odhajal je z iškarijotskimi koraki ♪
- izjókati tudi izjokáti -am, in izjókati tudi izjokáti -jóčem dov., izjókajte tudi izjokájte in izjóčite (ọ́ á ọ́) knjiž. z jokanjem izraziti svoja čustva, razpoloženje: izjokati bolečino, gorje; nikogar ni bilo, da bi mu izjokala svojo žalost / z notranjim predmetom izjokati solze ∙ ekspr. izjokala je besedo v slovo jokaje rekla, povedala; joka, kakor bi hotela dušo izjokati zelo joka; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala izjókati se tudi izjokáti se prenehati jokati: pustil jo je, da se je izjokala / ko se je izjokala, ji je bilo lažje pri srcu izjókan -a -o: izjokan obraz; izjokane solze; izjokane oči ♪
- izmišljotína -e ž (í) nav. ekspr. neresnična izjava, pripoved: o njej so pripovedovali vse mogoče izmišljotine; ne meni se za take izmišljotine; gola, prazna izmišljotina ♪
- jútrišnjost -i ž (ū) knjiž. (bližnja) prihodnost: jutrišnjost bo pokazala, kdo je imel prav ♪
- kajón -a m (ọ̑) nar. zahodno grdoba, porednež: temu kajonu ni da bi verjel / kot nagovor ti kajon ti, samo zdraho delaš ♪
- kajónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od kajon: dva navihana kajončka ima ♪
- kajónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kajone: kajonska druščina / kot nagovor kajon kajonski, domov pojdi ♪
- kánjon -a m (ȃ) ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve ♪
- kánjonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko področje Kolorada / kanjonska dolina, soteska ♪
- karfijóla -e ž (ọ̑) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem; cvetača: gojiti karfijolo ♪
- karfijólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karfijolo; cvetačen: karfijolni listi / karfijolna juha ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
