Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jel (496-520)


  1.      plôskati  -am nedov. (ȏ) 1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali // z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem // ekspr. izražati navdušenje, odobravanje sploh: kako moreš ploskati takim stvarem / občudovali so ga in mu ploskali 2. slišno, plosko udarjati: mati je ploskala s perilom ob perilnik; otrok ploska po vodi / ekspr. ploskati po licu // ekspr. slišno, plosko padati: dež je ploskal v curkih 3. dajati ploskanju podobne glasove: še vedno so ploskali udarci; brezoseb. konji so stopali po lužah, da je ploskalo ploskáje star.: vrteli so se v krogu, ploskaje z rokami ploskajóč -a -e: ploskajoč z dlanmi, je dajal takt; ljudje so ploskajoč sprejeli novico; ploskajoči udarci; ploskajoča množica ♪
  2.      pobégel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki je pobegnil: pobegle taboriščnike so kmalu ujeli / njen pobegli mož je pisal; pren., ekspr. pobeglo otroštvo; sam.: stekel je za pobeglim in ga dohitel ♪
  3.      pobégniti  -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila 3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu ● kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je ♪
  4.      poblísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od pobliskati se ali poblisniti: a) pobliski luči, svetilnika / med pobliskom, ki je napovedoval nevihto, je zagledal njen bledi obraz b) njena otroškost se kaže v sproščenem smehu, v pobliskih oči / poblisk jeze, veselja je zažarel v njegovih očeh / ekspr. ujel je poblisk njene postave odsev 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: imeti genialne pobliske; v sklepu je viden poblisk zdravega razuma / na obzorju so se kazali pobliski revolucije ♪
  5.      poblískati se  -am se dov., tudi pobliskájte se; tudi pobliskála se (í) 1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se: iz topa se je pobliskalo / na nebu se je pobliskalo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so se pobliskala / jezno, veselo so se mu pobliskale oči ● ekspr. se ti je zdaj pobliskalo, kako je z njim si zdaj dojel, spoznal ♪
  6.      poblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  7.      pobráti  -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti // postopno narediti a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali 2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; redko pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; žarg., avt. avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo // narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče // z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil 3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke // narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino 4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus 5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali 6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. nahitro jo je pobralo // uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot kletvica strela, vrag naj pobere vse skupaj 7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane 8. žarg. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / z oslabljenim pomenom: njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati 9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav 10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva 11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega ● žarg., avt. avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; žarg. avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal ◊ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena pobráti se 1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral 2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, odkoder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi 3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral pobrán -a -o: pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje ♪
  8.      podáti  -dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil; podal mu je roko, da bi zlezel iz vode / star.: podal mu je knjigo v spomin podaril; podal mu je vizitko dal ∙ knjiž. podati komu roko dati; podali so si roke in naredili krog prijeli so drug drugega za roke; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata // knjiž. postreči s čim, servirati kaj: po kosilu so podali kavo; ukazal je, naj podajo večerjo // šport. vreči, odbiti žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podati žogo; podati z glavo 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočiti seznanitev s čim: na začetku je podal evropski okvir dogajanja pri nas v tem času; v knjigi je podal svoje poglede; publ.: podati na simpoziju svoje izsledke poročati o njih; podati po opravljeni kontroli svoje mnenje povedati, napisati / umetniško podati pokrajino upodobiti ♦ šol. podati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spraviti kaj v neposredno zaznavno obliko: podati besedilo / glavnega junaka je podal zelo doživeto odigral, zaigral; pesem je podal preveč čustveno zapel // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: podati izjavo pred sodiščem; podati poročilo o delu odbora poročati; podati predlog predlagati; podati ugovor, zahtevo podáti se 1. nedov., pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: kratka frizura se ji poda / šal se k plašču poda; ta barva se dobro poda k vsaki barvi las / to ime se mu ne poda posebno ni primerno, ustrezno zanj; premladostno vedenje se ji ne poda 2. star. oditi, odpraviti se: podati se s kolesom čez Vršič / podati se od doma / podati se po opravkih iti / podati se spat, k počitku iti / podati se na pot // navadno v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podati se v nevarnost; podati se v varstvo koga / v to zadevo se ne bi več podal se je ne bi več lotil // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: podati se v beg; podati se v boj z nasprotnikom začeti se bojevati; podati se v prepir s kom začeti se prepirati 3. raba peša vdati se: vojska se je zaradi lakote podala / kljub premoči nasprotnika se ni hotel podati / na njegovo prigovarjanje se je podal in dovolil je prenehal nasprotovati / vola sta se počasi le podala in vozila prenehala se upirati, sta postala ubogljiva 4. spremeniti položaj, obliko pod pritiskom, težo: osi so se podale in obrabile; leseni strop se je od starosti podal / redko razmočena tla so se podala pod njegovo stopinjo udrla ● nar. vzhodnoštajersko ni se mu hotela podati vdati; knjiž. podati se na področje literature začeti se ukvarjati z literaturo; knjiž. podati se na slaba pota začeti živeti moralno oporečno; vulg. poda se mu kot kravi, svinji sedlo nič se mu ne poda podán -a -o: vse vloge so bile podane z enako ljubeznijo; spretno podan predmet ♪
  9.      podbòj  -ôja m (ȍ ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / redko okenski podboj okenski okvir / vratni podboj ♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline // pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji ∙ ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal ♪
  10.      pòddesétnik  -a m (ȍ-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika ♪
  11.      podjésti  -jém dov., 2. mn. podjéste, 3. mn. podjedó tudi podjéjo; podjéj in podjèj podjéjte; podjédel podjédla, stil. podjèl podjéla (ẹ́) zastar. izpodjesti: podjesti korenine / voda je podjedla plot ♪
  12.      podkupíti  in podkúpiti -im dov. (ȋ ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen ♪
  13.      podsejáti  -séjem dov., podséj in podsèj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo ♪
  14.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  15.      poglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom // nav. ekspr. to dejanje glede na način, kot ga določa glagol: čutil je njen pogled na sebi / njihovi pogledi so počivali na domači hiši dalj časa so jo gledali; njuna pogleda sta se srečala spogledala sta se; pogled jim je uhajal skozi okno pogledovali so skozi okno; njen pogled se je ustavil na njem začela ga je gledati; očetov pogled se je zapičil vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes nima pogleda zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje neprestano jo je gledal; dvigniti pogled h komu pogledati ga; metati poglede za kom pogledovati, ogledovati ga; pasti pogled na čem dalj časa poželjivo gledati kaj; upreti pogled v koga začeti ga gledati; meriti s pogledom gledati, ogledovati; s pogledom je objel vse navzoče pogledal; ošiniti s pogledom nahitro pogledati; požirati koga s pogledi poželjivo ogledovati; prebadati koga s pogledom strogo, pozorno ga gledati; s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali; vrtati v koga s pogledom pozorno ga gledati z namenom ugotoviti, odkriti resnico / z oslabljenim pomenom pogledati z jeznim, žalostnim pogledom jezno, žalostno // nav. ekspr., s prilastkom to dejanje glede na izražanje a) čustva, razpoloženja: boji se njegovih črnih pogledov; divji, hladen, jezen, prijazen pogled; preplašen, začuden pogled b) lastnosti, stanja: fant bistrega pogleda; mil, odsoten, oster, strog, trd pogled / kalen, moten pogled 2. kar je predmet zaznavanja z gledanjem: na vrhu se jim je odprl zelo lep pogled; opisati pogled s svojega okna / redko nudil se jim je nenavaden pogled prizor 3. s prilastkom kar se pojavi v zavesti kot rezultat a) gledanja, zaznavanja: pogled na mesto ga je prevzel; prišel je do trupla: strašen pogled; pogled v razmetano sobo mu je veliko povedal b) dojemanja, razumevanja: pogled po zbranem gradivu odkriva zanimive značilnosti 4. kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava: o teh vprašanjih imajo različne poglede; kritizirati, razložiti poglede na kaj; njegov pogled na življenje je mračen; novi pogledi na umetnost; publ.: med pogovori so izmenjali, razčistili poglede o številnih problemih; zavzeti enotne poglede na kaj; predstava je bila sprejeta z deljenimi pogledi o njej so imeli različna mnenja 5. v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na določeno: v tem pogledu ni prav nič boljši od njega; v marsikaterem pogledu mu je moral pritrditi v marsičem; v nobenem pogledu ga ne prekaša v ničemer / v estetskem pogledu je knjiga zanimivo delo; v nekem pogledu imaš prav deloma; to je v vsakem pogledu upravičeno popolnoma, čisto 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pogled izraža ocenitev, presojo a) s kratkotrajnim vidnim zaznavanjem: na pogled bi mu prisodil petdeset let; na pogled se zdi, da je ladja že blizu / na prvi pogled je precej nerodna b) z nekritičnim dojemanjem, mišljenjem: na pogled nerazumljivo dejanje; na pogled preprosta stvar // v zvezi na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: vsem se je prikupil na prvi pogled / ljubezen na prvi pogled 7. star. vid: to slepcu ne bo vrnilo pogleda ● od tu je lep pogled na mesto od tu se mesto lepo vidi; ekspr. kamor nese pogled, so sama žitna polja vsenaokrog; ekspr. bila je taka megla, da mu je pogled nesel le nekaj metrov da je videl le nekaj metrov daleč; ekspr. odpira se mu pogled v ozadje zadeve spoznava ozadje zadeve; star. moj pogled v mraku ne razločuje obrazov moje oči; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. želel se je skriti radovednim pogledom radovednim ljudem; ekspr. našemu kratkovidnemu pogledu se zdi taka prihodnost nemogoča naši majhni sposobnosti predvidevanja; ekspr. ona ima oster pogled, gotovo ga bo spregledala je sposobna kritično gledati, opazovati; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran; pog. močna svetloba mu je jemala pogled ga je slepila; ekspr. dekle že obrača pogled po fantih kaže zanimanje zanje; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse poglede nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti; ekspr. to mu je zameglilo pogled na prednosti predloženega načrta to je povzročilo, da jih je manj jasno videl, se jih zavedal; star. izginiti iz pogleda izpred oči; star. ne smemo izgubiti iz pogleda končnega cilja pozabiti; star. storilo se mu je črno pred pogledom pred očmi; ekspr. s pogledom se je prilepil nanjo neprestano jo je gledal; žarg., lov. dober pogled kot voščilo za uspešen lov; star. poznati koga samo na pogled navidez; zastar. to se ni zgodilo na pogled, temveč skrivaj vidno, očitno; ekspr. bil je grozljiv na pogled po videzu, zunanjosti ♪
  16.      pogledávati  -am nedov. (ȃ) pogledovati: sramežljivo pogledava stran / pogledava na uro, če bo še ujel avtobus / jezno, prestrašeno, zaljubljeno pogledavati / ko je bila stara štirinajst let, je že pogledavala za fanti ● star. zadnji čas le redko pogledava v kozarec se opija; zastar. skozi te poteze pogledavajo še druge se kažejo, so vidne ♪
  17.      pogonìč  -íča m (ȉ í) nar. kdor pomaga čredniku: najeli so ga za pogoniča; klici pogoničev ♦ lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač ♪
  18.      pogorélček  -čka [u̯č tudi lč] m (ẹ̑) 1. manjšalnica od pogorelec: pogorelčke iz Prestranka je sprejela šola v Postojni 2. zool. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom, Phoenicurus phoenicurus: ščinkavci in pogorelčki se že selijo na jug ♪
  19.      pogrúntati  -am dov. (ú) pog. 1. izmisliti si, domisliti se: pogruntati nov način slikanja; hotel je pogruntati nekaj čisto posebnega 2. ugotoviti, spoznati: pogruntali so njegovo taktiko; šele kasneje je pogruntal, da se je zmotil / tega ni čisto pogruntal dojel, razumel ● pog., ekspr. kmalu so ga pogruntali ugotovili, kakšen je v resnici; ugotovili, kakšen namen ima ♪
  20.      pójav  -a -o prid. (ọ́) navadno v zvezi s krava, psica ki se goni: pojava krava, psica / glas pojavega jelena ♪
  21.      pojésti  -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel // spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste // ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija ● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje pojéden -a -o: napol pojedena žemlja ♪
  22.      pokàz  -áza m (ȁ á) zastar. glagolnik od pokazati: po pokazu dokumenta so mu verjeli / s pokazi na posamezne primere jih ni prepričal / pokaz delovanja naprave nazoren prikaz, demonstracija / v uniformi je hodil po mestu vsem ljudem v pokaz da so ga lahko videli vsi ljudje ● zastar. ta model je slab pokaz prikaz, pripomoček; zastar. dati komu pesmi v pokaz pokazati mu jih, navadno, da jih oceni; zastar. pomočnik je z delom na pokaz moral dokazati svoje sposobnosti za mojstrstvo z delom pred komisijo, ki je ocenila narejeni izdelek ♪
  23.      poklonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pokloniti: poklonitev zemljišča / sprejel je slovesno poklonitev deželnih stanov / pogrebna poklonitev // zastar. dar, darilo: dati poklonitev ♪
  24.      pokrásti  -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ȃ) drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi ● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli pokráden -a -o: vrednost pokradenega blaga je bila velika ♪
  25.      póldívji  -a -e [u̯d] prid. (ọ̑-í) 1. ki živi del leta pri človeku, del leta pa svobodno v naravi: poldivji severni jeleni 2. ki je po določenih lastnostih, značilnostih podoben divjemu: poldivja plemena ♪

   371 396 421 446 471 496 521 546 571 596  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA