Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (66.580-66.604)


  1.      žêzlo  -a s (é) 1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo 2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije // vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir ● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo ♪
  2.      žéželj  -žlja m (ẹ́) star. greblja, grebljica: z žežljem drezati v žerjavico ♪
  3.      žežnjáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v travi žežnjajo žuželke 2. nerazločno govoriti: na dvorišču so žežnjale ženske // vsebinsko prazno govoriti: nekaj jim je žežnjal o poroki / žežnjati obljube ♪
  4.      žgálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev ♪
  5.      žgálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) delavnica, obrat za žganje, segrevanje: gradnja velike peči v žgalnici ♪
  6.      žgálnik  -a m (ȃ) redko priprava za žganje, segrevanje: novi žgalnik je pregorel / kavni žgalnik pražilnik za kavo ♪
  7.      žgálo  -a s (á) redko priprava za žganje: prežgati z žgalom ♪
  8.      žgánec  -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  9.      žgánjar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor (rad) pije žganje: vpitje žganjarjev ♪
  10.      žganjáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. kuhati žganje: žganjarila sta dolgo v noč ♪
  11.      žganjárna  -e ž (ȃ) 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni ♪
  12.      žgánjarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žganjarje, pivce: žganjarska družba ∙ šalj. žganjarski bratec kdor rad pije žganje ♪
  13.      žgánjarski  in žganjárski -a -o prid. (ȃ; á) nanašajoč se na žganjarje ali žganjarstvo: žganjarska opravila / žganjarski kotel valjasto oblikovan kotel s kapo in hladilnimi cevmi za kuhanje žganja ♪
  14.      žgánjarstvo  in žganjárstvo -a s (ȃ; ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem zlasti sadja v žganje: žganjarstvo in vinarstvo ♪
  15.      žgánjce  -a tudi žganjcè -à s (á; ȅ ȁ) ekspr. manjšalnica od žganje: vince in žganjce ♪
  16.      žganjíca  in žganíca -e ž (í) nar. žganje: kuhati, piti žganjico; požirek žganjice; duh po žganjici ♪
  17.      žgáti  žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti // imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo ♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati // s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge // ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče 7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo ● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati žgáti se 1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal žgóč -a -e 1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce 2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj 3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati žgán -a -o: žgana glina; žgana opeka ∙ žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje ♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega ♪
  18.      žgečkáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z rahlim premikanjem prstov po kakem delu telesa povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: žgečkati otroka; žgečkati po podplatih, pod nosom / žgečkati s slamico / brezoseb. mene ne žgečka // z rahlim dotikanjem povzročati tak občutek: njeni lasje so ga žgečkali po vratu; prijetno žgečkati / volna jo žgečka 2. ekspr. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti: raznovrstna jedila so mu žgečkala nos / brezoseb. v grlu ga žgečka žgečkajóč -a -e: žgečkajoča trava ♪
  19.      žgečkljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. občutljiv za žgečkanje: žgečkljiv človek; biti zelo žgečkljiv / žgečkljive noge 2. dražljiv: žgečkljiv dim / ekspr. žgečkljiva pesmica pesmica erotične vsebine žgečkljívo prisl.: žgečkljivo prijemati ♪
  20.      žgoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli ∙ ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril žgolèč -éča -e: žgoleč ptič; žgoleč smeh ♪
  21.      žíca  -e ž (í) dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali; napeti, preščipniti žico; povezati, preplesti z žico; bakrena, jeklena žica; drobna, tanka žica; izolirana, pocinkana žica; debelina, prerez žice; svitek žice; ogrodje, mreža iz žice / bodeča žica; brzojavne, telefonske žice; parketna žica za čiščenje, drgnjenje parketa ∙ ekspr. glas onkraj žice je utihnil sogovornik pri telefonskem pogovoru ♦ elektr. dovodna žica ki dovaja električno energijo; pramenasta žica iz zelo tankih sukanih žic; fiz., teh. uporovna žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov; metal. valjana, vlečena žica; teh. varilna žica dodajni material pri varjenju v obliki žice ♪
  22.      žícar  -ja m (ȋ) žarg. kdor si z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadeva priti do česa: fant je dober žicar ♪
  23.      žícarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žicarje ali žicanje: spremeniti žicarske navade / žicarska skupina fantov ♪
  24.      žícati  -am nedov. (ȋ) žarg. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si priti do česa: hodi okrog in žica; žicati za cigarete, denar / žica jo, naj gre z njim ♪
  25.      žíčar  -ja m (ȋ) nestrok. ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin, strok. struna: uničevanje žičarjev ♪

   66.455 66.480 66.505 66.530 66.555 66.580 66.605 66.630 66.655 66.680  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA