Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (66.005-66.029)


  1.      zoblačíti se  -ím se dov., zobláčil se (ȋ í) nav. 3. os. 1. postati oblačen: nebo se je zoblačilo; brezoseb. čez noč se je zoblačilo 2. ekspr. postati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: čelo se mu je zoblačilo ♪
  2.      zóbliti  -im tudi izóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti zaobljeno, okroglo: zobliti ostre vogale / nasmeh mu je zoblil obraz zóbljen tudi izóbljen -a -o: zobljeni kamni; zobljeno telo ♪
  3.      zóbnica  -e ž (ọ̑) anat. jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna jamica: krvavitev iz zobnice ♪
  4.      zóbnik  -a m (ọ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih: d in t sta zobnika; nebniki in zobniki ♪
  5.      zobník  -a m (í) 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik ♪
  6.      zobníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zobník: zobnikova velikost / zobnikov strup; zobnikovo olje ♪
  7.      zobníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobník: zobniški mehanizem; zobniška dvojica / zobniški pogon ♦ teh. zobniški prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z zobniki; zobniško gonilo gonilo, ki ga sestavljajo zobniki ♪
  8.      zóbnoústničnik  -a m (ọ̄-ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev: f in v sta zobnoustničnika ♪
  9.      zobotéhnik  -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika ♪
  10.      zobotéhnika  -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike ♪
  11.      zobotrébec  -bca m (ẹ̑) na obeh straneh priostrena, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane iz zobovja, za natikanje koščkov hrane: izdelovati zobotrebce; nabadati sir in salamo z zobotrebci; suh kot zobotrebec ♪
  12.      zobozdravníca  -e ž (í) ženska oblika od zobozdravnik: bila je na pregledu pri zobozdravnici ♪
  13.      zobozdrávstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zobozdravstvo: zobozdravstveno varstvo otrok / pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev / zobozdravstvena ambulanta ♪
  14.      zobozdrávstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni zob in ust: razvoj zobozdravstva / študirati zobozdravstvo stomatologijo / otroško, šolsko zobozdravstvo; preventivno zobozdravstvo ♪
  15.      zóbrna  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. primorsko dlesen: smejala se je, da so se videle rdeče zobrne ♪
  16.      zodiakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zodiak: zodiakalno ozvezdje; zodiakalna znamenja / zodiakalni krog živalski krog ♪
  17.      zófa  -e ž (ọ̑) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na zofo; ležati na zofi; usnjena, žametna zofa ♪
  18.      zoglenéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni; pečenka je popolnoma zoglenela // geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zogleneli zoglenèl in zoglenél -éla -o: zoglenela skorja; zoglenela drevesa ♪
  19.      zoglenévati  -am nedov. (ẹ́) spreminjati se v oglje: v kopi les zogleneva // geol. spreminjati se v premog, šoto: zasute rastline so polagoma zoglenevale ♪
  20.      zogleníti  -ím dov., zoglénil (ȋ í) spremeniti v oglje: zogleniti les v kopi ♪
  21.      zoisít  -a [cojz-] m (ȋ) min. rudnina kalcijev aluminijev silikat ♪
  22.      zòlj  zôlja in zólj -a m (ȍ ó; ọ̑) zool., v zvezah: goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis; konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus intestinalis; ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco v nosnih in čelnih votlinah, Oestrus ovis ● nizko ima zolje v riti je nemiren, nestrpen, siten ♪
  23.      zóna  -e ž (ọ̑) neprijeten občutek z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: nenadoma ga je obšla zona; ob teh besedah ga je spreletela mrzla zona ♪
  24.      zonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: zonegavi že tisto večerjo, lačen sem; z lučjo bo treba nekaj zonegaviti, da bo gorela / bodo že naredili, je zonegavil rekel, povedal ● ekspr. dekle se je zonegavilo s tujcem imelo ljubezenske, spolne odnose ♪
  25.      zoogén  -a -o prid. (ẹ̑) geol. ki je nastal iz ostankov zlasti nižjih živali: zoogena kamnina; zoogena usedlina ♪

   65.880 65.905 65.930 65.955 65.980 66.005 66.030 66.055 66.080 66.105  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA