Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (63.430-63.454)


  1.      zajódlati  -am dov. (ọ̑) v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: pevci so zajodlali // izraziti veselje z glasovi kot pri tem petju: ko so prišli na vrh gore, so glasno zajodlali ♪
  2.      zajókati  tudi zajokáti -am, in zajókati tudi zajokáti -jóčem, in zajókati se tudi zajokáti se -am se, in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov., zajókajte (se) tudi zajokájte (se) in zajóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je zajokal in utihnil; zajokati od bolečine, jeze, sreče, žalosti; zajokati ob slovesu; ekspr. bridko, milo zajokati; glasno, tiho zajokati / ni se še vrnil, je zajokala // začeti jokati: ko je izvedela žalostno novico, je neutolažljivo zajokala 2. knjiž., ekspr. dati joku podobne glasove: kitara, violina je zajokala; zvonovi so zajokali ● ekspr. pri njih je včeraj zajokal tretji sin se je rodil zajókan -a -o nar. vzhodno objokan: zajokan obraz; zajokane oči / vrnil se je žalosten in zajokan ♪
  3.      zájtra  prisl. (ȃ) 1. star. jutri zjutraj: danes nimam, zajtra dobiš 2. zastar. zjutraj: zajtra je odšel ♪
  4.      zájtrk  -a m (ā) obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati ♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk // uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom ♪
  5.      zajtrkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor jé zajtrk: prvi zajtrkovalci so že sedeli za mizami ♪
  6.      zajtrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje: zajtrkovalne navade / zajtrkovalna miza ♪
  7.      zajtrkováti  -újem nedov. (á ȗ) jesti zajtrk: zajtrkoval je, ko je pozvonilo / preh. najraje zajtrkuje mlečne jedi jé za zajtrk ♪
  8.      zajúckati  -am dov. (ȗ) nar. severovzhodno zavriskati, zaukati: fantje zapojejo in zajuckajo; veselo zajuckati ♪
  9.      zajúkati  -am dov. (ū) nar. gorenjsko zavriskati, zaukati: pastir je zajukal ♪
  10.      zakáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. zapeti, zatakniti: zakačil je grablje ob korenino; zakačiti se za skalo ● knjiž. pazi, da te ne zakači kaka patrulja ujame, prime ♪
  11.      zakadíti  -ím dov., zakádil (ȋ í) 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot zakadíti se 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi // narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber // z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo // v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno ♪
  12.      zakáj  prisl. (ā) 1. vprašuje po vzroku: zakaj hodiš tja; zakaj si jezen na nas / zakaj bi ne bili veseli / ekspr.: le zakaj je ni v službi; zakaj, le zakaj si to storil; tukaj so vragvedi zakaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vprašala ga je, zakaj se smeje / elipt. hočem vedeti, zakaj 2. elipt., v trdilnih stavkih, v zvezi z le, pa izraža močno, odločno zanikanje: se bojiš? Zakaj le // v nikalnih stavkih izraža pritrditev brez pridržka: bi šel z nami? Zakaj pa ne 3. pog. čemu: zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico; sam.: postavljati zakaje vprašanja o vzroku, vzrokih ∙ ekspr. vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog ♪
  13.      zakáj  in zakaj vez. (ā) knjiž., v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega; kajti, saj: telefoniral je od soseda, zakaj doma niso imeli telefona; cenili so ga, zakaj bil je delaven in pošten ♪
  14.      zakájati  -am nedov. (á) s kajenjem povzročati, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci zakajajo sobo ♪
  15.      zakájček  -čka m (ā) ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj: malemu zakajčku ni zmeraj lahko odgovoriti / otrok zakajček ♪
  16.      zakalíti 1 -ím dov., zakálil (ȋ í) redko skaliti: hodil je po potoku in ga zakalil / njegove oči so zakalile solze / zaradi nevihte se je reka zakalila ♪
  17.      zakalíti 2 -ím dov., zakálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: zakaliti lopato, sekiro / zakaliti jeklo ♪
  18.      zakamuflírati  -am dov. (ȋ) 1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: zakamuflirati bolnišnico; zakamuflirati vhod z vejami; vojaki so se zakamuflirali 2. ekspr. zakriti, prikriti: zakamuflirati vodovodne cevi / zakamuflirati prave namene zakamuflíran -a -o: zakamuflirana pot; letala so zakamuflirana ♪
  19.      zakántati se  -am se dov. (ȃ) nižje pog. zaleteti se: zakantati se v ograjo ♪
  20.      zakápati 1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) 1. s kapanjem zadelati: s svečo zakapati mesta, kjer šotor pušča / zakapati zamašek z voskom 2. nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: iz rane je zakapala kri zakápan -a -o: zakapana luknjica ♦ geogr. zakapana jama jama s kapniki ♪
  21.      zakápati 2 -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. zakopavati: zakapati dragocenosti, orožje / zakapati v jame ♪
  22.      zakapljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: voda zakaplja iz pipe; brezoseb. od sveč je zakapljalo / ekspr.: droben dež je zakapljal; brezoseb. nebo se temni, vsak čas bo zakapljalo začelo (naredko) deževati // ekspr. večkrat pasti sploh: listi so zakapljali na sprehajalce ♪
  23.      zakártati  -am tudi zakartáti -ám dov. (ȃ; á ȃ) s kartanjem zapraviti: zakartati denar, hišo ♪
  24.      zakasnélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. zamudnik: semintja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut ♪
  25.      zakasnélost  -i ž (ẹ́) knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno: ideje so kljub zakasnelosti zanimive ♪

   63.305 63.330 63.355 63.380 63.405 63.430 63.455 63.480 63.505 63.530  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA