Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (62.730-62.754)


  1.      vzpónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzpon: vzponski napor ♦ meteor. vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka; šport. vzponski korak korak, prilagojen vzponu, vzpenjanju; žel. vzponski upor komponenta sile težnosti vozila, ki deluje v smeri proge navzdol ♪
  2.      vzpóra  -e ž (ọ̑) šport. položaj na telovadnem orodju, pri katerem je telo oprto na iztegnjene roke: vzpora na bradlji; premet nazaj v vzporo / vzpora spredaj pri kateri je drog telovadnega orodja spredaj ♪
  3.      vzporèd  -éda m (ȅ ẹ́) zastar. 1. vrstni red, zaporedje: spreminjati vzpored; opisovati v določenem vzporedu 2. spored, program: vzpored prireditve ♪
  4.      vzporéden  -dna -o prid. (ẹ̄) enak, podoben čemu a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo // publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas ◊ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; lingv. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; muz. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno vzporédno prisl.: vzporedno se premikati; vzporedno vezan ♦ bot. vzporedno žilnat list list z vzporedno razporejenimi stranskimi žilami ♪
  5.      vzporedíti  -ím dov., vzporédil; vzporejèn (ȋ í) 1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim: pognal je konja, da je voz vzporedil z njegovim / vzporediti svoj korak z njenim uskladiti 2. knjiž. narediti primerjavo; primeriti: vzporediti podatke med seboj, z drugimi / vzporediti njegovo delo najboljšemu vzporedíti se zastar. razporediti se, postaviti se: vzporediti se okrog česa / vzporediti se v vrsto ♪
  6.      vzporédnica  -e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini: narisati, potegniti vzporednico; vzporednica in pravokotnica 2. vzporedna pot, cesta: asfaltirati vzporednico; vzporednica glavne ceste, h glavni cesti 3. oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred; paralelka: odpreti novo vzporednico; učiti v vzporednicah / slovenske vzporednice na italijanski šoli oddelki 4. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: odkriti več vzporednic med slikama; idejna, stilna vzporednica / ta nagrada je nekakšna vzporednica Nobelove nagrade ♦ lingv. domače besede in njihove tuje vzporednice 5. publ. primerjanje, enačenje: te vzporednice ne sprejemam / potegniti vzporednico čemu, s čim ♪
  7.      vzporédnik  -a m (ẹ̑) 1. geogr. vsak od umišljenih krogov na zemeljski površini, vzporeden ekvatorju: kraja ležita na istem vzporedniku; državna meja teče po 38. vzporedniku; poldnevniki in vzporedniki / krajevni vzporednik vzporednik določenega kraja; vzporedniki južne, severne zemljepisne širine / zemeljski vzporednik ∙ publ. potoval je skoraj po vseh vzporednikih in poldnevnikih po vsem svetu ♦ astr. nebesni vzporednik vsak od umišljenih krogov na nebesni krogli, vzporeden nebesnemu ekvatorju; geom. vzporednik krožnica, v kateri seka vrtenino ravnina, pravokotna na osi; navt. višinski vzporednik umišljen krog, vzporeden z obzorjem 2. knjiž. umetnik, ki ima glede na kakega drugega umetnika enake, podobne lastnosti, značilnosti: pesnikovi vzporedniki in posnemovalci; stilni vzporednik slikarja ♪
  8.      vzporédnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost vzporednega: vzporednost črt, ploskev / vzporednost temelji na podobnosti ali nasprotju / vzporednost duševnih in telesnih pojavov // kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: ugotoviti vzporednosti med dogodkoma ♪
  9.      vzporéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim: vzporejati dirjajoče konje / vzporejati korake 2. knjiž. primerjati: vzporejati sezname, številke / vzporejati vaškega otroka mestnemu; rad se vzporeja s pomembnimi ljudmi vzporejajóč -a -e: vzporejajoč podatke različnih virov priti do zanimivih ugotovitev ♪
  10.      vzpostáva  -e ž (ȃ) redko vzpostavitev: vzpostava demokracije ♪
  11.      vzpostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vzpostaviti: vzpostavitev novega družbenega reda / vzpostavitev diplomatskih odnosov; vzpostavitev prometne, telefonske zveze / vzpostavitev prejšnjega stanja ♪
  12.      vzpostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da začne obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo: vzpostaviti mir, red; vzpostaviti ravnotežje v gospodarskem razvoju; vzpostaviti drugačno družbeno ureditev / vzpostaviti diplomatske odnose, stike; po kurirju vzpostaviti zvezo s četo; vzpostaviti radijsko, telefonsko zvezo / vzpostaviti redni promet med naselji // knjiž. uresničiti, uveljaviti: vzpostaviti nove norme; vzpostaviti se kot subjekt ♦ jur. vzpostaviti poslancu imunitetno pravico narediti, da zanj ponovno velja 2. knjiž. postaviti, sestaviti: vzpostaviti sposobno ekipo, organizacijo / vzpostaviti novo vlado / vzpostaviti oporišča 3. knjiž. obnoviti, znova ustvariti: vzpostaviti nekdanje kraljestvo; vzpostaviti prejšnje, prvotno stanje / teoretično vzpostaviti izumrli jezik 4. zastar. znova postaviti, ustoličiti: vzpostaviti prejšnjega predsednika / vzpostaviti koga na prestolu vzpostávljen -a -o: znova vzpostavljen promet; vzpostavljeno zaupanje ♪
  13.      vzpostávljati  -am nedov. (á) 1. delati, prizadevati si, da začenja obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo: vzpostavljati red v državi / vzpostavljati gospodarske stike z drugo državo; vzpostavljati prometne, telefonske zveze / vzpostavljati novo oblast // knjiž. uresničevati, uveljavljati: ta dejstva vzpostavljajo drugačno razmerje / umetnost vzpostavljajo estetski odnosi 2. knjiž. postavljati, sestavljati: vzpostavljati komisije / vzpostavljati vojaška oporišča 3. knjiž. obnavljati, znova ustvarjati: vzpostavljati prvotno stanje; vzpostavljati pretrgane zveze ♪
  14.      vzprasketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) knjiž. zaprasketati: na ognjišču je vzprasketal ogenj / vzprasketali so streli iz pušk ♪
  15.      vzprhútati  -am dov., tudi vzprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: med vejevjem vzprhuta ptica / vzprhutati s perutmi // prhutajoč vzleteti: iz grmovja vzprhuta raca ♪
  16.      vzpríčo  in vzpričo predl. (í) star., z rodilnikom 1. zaradi: vzpričo takih nevarnosti so bili zelo previdni / v vezniški rabi te knjige ni napisal strokovnjak, vzpričo tega razumemo njene slabe strani 2. vpričo: bila je edina, vzpričo katere se je lahko vedel naravno ♪
  17.      vzradostíti  -ím dov., vzradóstil (ȋ í) knjiž. razveseliti, osrečiti: vabilo ga je vzradostilo; vzradostiti koga z novico vzradostíti se razveseliti se: vzradostiti se ob novici / ekspr. srce se mu vzradosti vzradoščèn -êna -o: vzradoščen klic, obraz; biti vzradoščen; prisl.: vzradoščeno pogledati ♪
  18.      vzradoščênost  -i ž (é) knjiž. veselje, sreča: vzradoščenosti ni mogel prikriti; vzradoščenost obdarjenih ♪
  19.      vzradováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. razveseliti, osrečiti: prihod reševalcev jih je vzradoval vzradováti se razveseliti se: vzradovati se srečanja, znanca / ekspr. duša se mu vzraduje vzradován -a -o: vzradovan obraz ♪
  20.      vzrástek  -tka m (ȃ) zastar. kal, poganjek: potrgati vzrastke na krompirju ♪
  21.      vzrásti  vzrástem in vzrásem dov., vzrásel in vzrástel (á) star. zrasti: med kamenjem vzraste košat hrast / martinčku vzraste nov rep / fant je precej vzrasel / drevesce vzraste v drevo / vzrasti pri tujih ljudeh odrasti / v njem vzraste jeza, upanje / po teh besedah je jezno vzrasel vzráščen -a -o: vzraščeno deblo ∙ star. biti lepo vzraščen raščen ♪
  22.      vzráščati  -am nedov. (á) star. rasti: drevesce vzrašča v veliko drevo / vzraščal je v mestnem okolju odraščal / v dušah vzrašča pogum ♪
  23.      vzrát  -í in -i ž (ȃ) nav. mn., nar. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: orač obrača živino na vzrateh ♪
  24.      vzravnánost  -i ž (á) lastnost, značilnost vzravnanega: vzravnanost hrbtenice / vzravnanost jezdeca; ponosna, vojaška vzravnanost / posebnost človeka je vzravnanost in pokončna hoja / ekspr. vzgojiti komu vzravnanost načelnost, značajnost / stati v togi vzravnanosti ♪
  25.      vzravnáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj v pokončen položaj: vzravnati hrbet, telo ∙ ekspr. po zmagi so ljudje spet vzravnali hrbte so postali ponosni, neuklonljivi; so postali načelni, značajni vzravnáti se priti v pokončen položaj: hrbet sklonjenega se vzravna // narediti, da pride trup v pokončen položaj: ležeči, sključeni se vzravna; vzravnati se v sedlu; kljubovalno, ponosno se vzravnati / medved se vzravna na zadnjih nogah vzravnán -a -o: vzravnana drža ∙ ekspr. biti celo življenje vzravnan človek ponosen, neuklonljiv; prisl.: držati se, hoditi vzravnano ♪

   62.605 62.630 62.655 62.680 62.705 62.730 62.755 62.780 62.805 62.830  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA