Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (62.030-62.054)
- vratník -a m (í) nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: obrniti plug na vratniku; pasti po vratnikih ♪
- vratolòm -ôma m (ȍ ó) ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat: taka dejanja so pravi vratolomi 2. kdor si zaradi svoje drznosti, tveganja lahko zlomi vrat: ta človek je pravi vratolom ♪
- vratolómen -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme ∙ ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti ♪
- vratolómnost -i ž (ọ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega: vratolomnost skoka 2. vratolomno dejanje: plezanje po teh skalah je prava vratolomnost ♪
- vratovína -e ž (í) svež ali prekajen svinjski vrat: narezati vratovino / prekajena vratovina ◊ usnj. usnje iz kože z vratu ♪
- vrázovstvo -a s (ȃ) narodni, jezikovni nazor ali ravnanje, značilno za Stanka Vraza: vrazovstvo ga je kmalu minilo; odklanjati vrazovstvo ♪
- vráža -e ž (á) verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga: prepričanje, da črna mačka, ki komu prečka pot, prinaša nesrečo, je vraža; narediti kaj iz vraže; biti poln vraž / zapisovati, zbirati vraže; verjeti v vraže / prazne, praznoverne vraže; ljudske vraže ♪
- vrážar -ja m (ȃ) kdor na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: tudi vražar bolniku ni mogel pomagati b) vedežuje: ob pomembnih odločitvah vpraševati za nasvet vražarja ♪
- vrážarica -e ž (ȃ) ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: zdravilo vražarice zoper uroke b) vedežuje: glede pomembne odločitve vprašati za nasvet vražarico / vražarica iz kart, kave ♪
- vražaríja -e ž (ȋ) iz vraže izvirajoče, z vražo utemeljeno dejanje: opusti vendar te vražarije ● ekspr. zabavati gledalce s svojimi vražarijami in čarovnijami izredno spretnimi dejanji ♪
- vrážarka -e ž (ȃ) ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: ozdravila ga je vražarka b) vedežuje: vražarka jo je z napovedmi prestrašila ♪
- vrážarski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vražarje ali vražarstvo: vražarske knjige / vražarsko zdravilstvo / vražarska vera 2. star. vraževeren: vražarski človek ♪
- vrážarstvo -a s (ȃ) 1. dejavnost vražarjev: ukvarjati se z vražarstvom 2. vraževerje: tako ravnanje temelji na vražarstvu ♪
- vrážast -a -o prid. (á) vraževeren: vražast človek / vražasto ravnanje / vražasta vera vrážasto prisl.: vražasto verjeti ♪
- vraževérec -rca m (ẹ̑) knjiž. vraževeren človek: sosed je bil pravi vraževerec ♪
- vraževéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki veruje, verjame v vraže: vraževeren človek; biti vraževeren 2. ki temelji na vraži: vraževeren strah ♪
- vraževérnost -i ž (ẹ́) lastnost vraževernega človeka: njegova vraževernost je znana / praznoverna vraževernost // vraževerna misel, vraževerna razlaga česa: mišljenje, da srečanje z dimnikarjem prinaša srečo, in druge vraževernosti ♪
- vraževérski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vraževerce ali vraževerje: vraževersko prepričanje / vraževerske zgodbe ♪
- vraževérstvo -a s (ẹ̑) vraževerje: narediti kaj iz vraževerstva ♪
- vražíca in vrážica -e ž (í; ȃ) 1. ženska oblika od vrag: vragi in vražice 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: ta vražica nas bo še izdala / njegova žena je prava vražica 3. ekspr. mlada, živahna ženska: njemu je bilo nerodno, vražica se mu je pa še smejala / njegova hči je prava vražica ♪
- vražìč -íča in vrážič -a m (ȉ í; ȃ) 1. manjšalnica od vrag: vrag in vražiči / v vražiča oblečena maškara / tistega vražiča je prinesel kar v torbi 2. ekspr. poreden, neugnan otrok: ti otroci so pravi vražiči ♪
- vražíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od vrag: vrag in vražički / narisati vražička / v krščanskem okolju obiskal jih je Miklavž z angelčki in vražičkom 2. ekspr. poreden, neugnan otrok: mali vražiček je pred hišnimi vrati naredil drsalnico / kot nagovor ti vražiček, česa se le ne spomniš // mlada, živahna ženska: ta ženska je pravi vražiček ♪
- vrážji -a -e prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot kletvica vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje 2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta vražja krava kar naprej sili v deteljo / kot psovka čakaj, vrag vražji, ti že pokažem 3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: to so bili vražji časi; to delo je res vražje / vražje vreme zelo slabo, neugodno 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: vražji pogum / imeti vražjo srečo 5. ekspr. zelo iznajdljiv, spreten: vražji fant, vse zna; ima vražjo ženo // živahen, nagajiv:
vražje dekle se ni pustilo ujeti; pusti ga, preveč je vražji ● zastar. vražje podobice igralne karte; nar. vražja trava rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti; drobnocvetni rogovilček ◊ bot. vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas; vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela; zool. vražji cvet cvetu podobna afriška bogomolka, Idolum diabolicum vrážje prisl.: vražje se mudi; bilo mu je vražje mraz; vražje hudoben; vražje težko je bilo; sam.: v tem človeku je nekaj vražjega ♪
- vŕba -e ž (ŕ) drevo ali grm z dolgimi, šibastimi vejami in ozkimi, podolgovatimi listi: ob potoku rastejo vrbe; stara vrba; upogljive veje vrb; jelše in vrbe / pog. pletarski izdelki iz vrbe iz vrbovega šibja / vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami ♦ bot. vrba dvodomno drevo ali grm z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cveti v pokončnih mačicah, Salix; bela vrba s suličastimi, svilnato dlakavimi listi, Salix alba; krhka vrba s krhkimi vejami in suličastimi, proti koncu priostrenimi listi, Salix fragilis ♪
- vrbáča -e ž (á) nar. vzhodnoštajersko vrba: vrbače ob potoku ♪
61.905 61.930 61.955 61.980 62.005 62.030 62.055 62.080 62.105 62.130