Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (61.705-61.729)
- vodoinštalacíjski in vodoinstalacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inštalacije za vodo: vodoinštalacijska dela / vodoinštalacijski material ♪
- vodómec -mca m (ọ̄) zool. manjša obvodna ptica z modro zelenim perjem po hrbtu, močnim kljunom in kratkimi rdečimi nogami, Alcedo atthis: ponirki in vodomci ♪
- vodomér -a m (ẹ̑) 1. teh. priprava, ki kaže količino porabljene vode: zavarovati vodomere pred mrazom / odčitati vodomer 2. geogr. pokončna letev z oznakami za merjenje višine vodne gladine: postaviti na reki vodomer ♪
- vodoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na merjenje količine, višine vode: vodomerne naprave ♦ geogr. vodomerna lata pokončna letev z oznakami za merjenje višine vodne gladine; vodomer ♪
- vodomèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. okrasna naprava z zbiralnikom vode, iz katere brizgajo vodni curki in v loku padajo nazaj v zbiralnik: sredi parka je vodomet; šumenje vodometa; vodnjak s kipi in vodometom 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: vodomet isker, luči ♪
- vodonôsen -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki ima, vsebuje vodo: vodonosni oblaki / rastline črpajo vodo iz vodonosnih plasti vodnatih ♪
- vodopàd -áda m (ȁ á) zastar. slap: bučanje vodopada ♪
- vodopívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pije vodo: pravi vodopivec ♪
- vodoráven -vna -o prid. (á) 1. vzporeden z gladino mirujoče vode: vodoraven rov; vodoravna lega, smer; vodoravna ploskev / hitrost letala v vodoravnem letu // vzporeden z zgornjim robom: vodoravne črte v zvezku / poudariti vodoravne šive pri obleki 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: vodoravno povezovanje organizacij ● ekspr. grem v vodoravni položaj ležat, spat ◊ fiz. vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri; geom. vodoravna ravnina; meteor. vodoravno gibanje zraka gibanje zraka, približno vzporedno z zemljinim površjem vodorávno prislov od vodoraven: police ležijo vodoravno // izraža gibanje ali smer vzporedno z gladino mirujoče vode: helikopter leti vodoravno; sam.: pod vodoravno
vpišite naslednje besede ♪
- vodostáj -a m (ȃ) 1. geogr. višina vodne gladine, merjena na določenem mestu ob določenem času: izmeriti vodostaj; nizek vodostaj; vodostaj jezera, reke; nihanje vodostaja ♦ strojn. višina vodne gladine v parnem kotlu 2. zastar. vodni zbiralnik: vas je zgradila vodostaj ♪
- vodotòč tudi vodotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑) zastar. struga, kanal: zaradi suše je v vodotoču malo vode; globok vodotoč ♪
- vodotòk -óka m (ȍ ọ́) v strugi tekoča voda: vodotoki poplavljajo; zajeziti vodotok; nasip ob vodotoku / podzemeljski, površinski vodotoki ♪
- vodovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za dovajanje vode: graditi vodovod; priključiti nove hiše na vodovod; kopati za vodovod; vodovod in kanalizacija / hišni vodovod; javni, mestni vodovod / napeljati vodovod / iz vodovoda kaplja iz vodovodne pipe; iti po vodo k vodovodu na hodniku h koritu z vodovodno pipo ♪
- vodovóden -dna -o prid (ọ̄) nanašajoč se na vodovod: vodovodna cev, pipa / vodovodno omrežje / vodovodni inštalater / vodovodna voda ◊ bot. vodovodna cev cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi ♪
- vodozbíren -rna -o prid. (ȋ) geogr., v zvezi vodozbirno območje ozemlje, s katerega odteka voda v isto povirje ♪
- vodozvézdnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini; žabjelasovka ♪
- vódstven -a -o prid. (ọ̑) ki organizira in nadzoruje delo podrejenih: vodstveni delavci / imeti vodstveni položaj; biti na vodstvenem delovnem mestu / vodstvene naloge; vodstvena odgovornost ♪
- vódstvo -a s (ọ̑) 1. glagolnik od voditi: vsako popoldne je vodstvo po razstavi; poskrbeti za vodstvo; strokovno vodstvo / prevzeti vodstvo izleta, pohoda / duhovno vodstvo; vodstvo mladih / vodstvo poslovnih knjig ∙ publ. domačini so prevzeli vodstvo, prešli v vodstvo dosegli prednost v igri; publ. orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta dirigira mu znan dirigent; publ. delo so opravili pod vodstvom mentorja pri delu jih je vodil mentor 2. oseba ali skupina oseb, ki kaj vodi: vodstvo se je že sestalo; imenovati, izvoliti vodstvo; imeti dobro, slabo vodstvo / novo vodstvo društva / državno vodstvo / vodstvo podjetja, šole, tovarne ♪
- vodvíl tudi vaudevílle -a [vodvil] m (ȋ) lit. krajša lahkotna komedija ali burka s pevskimi vložki: napisati vodvil; gledališče je predstavilo junake romantičnega vodvila ♪
- vogál -a [au̯] m (ȃ) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima več vogalov; zadeti se ob mizni vogal; vogal predpasnika se je strgal / stolp je na štiri vogale štirioglat // prostor ob tem delu: sedeti na vogalu klopi 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: priti izza vogala; burja piha okrog vogalov; ekspr. izginil je za vogal // prostor ob tem delu: čakala ga je na vogalu ● ekspr. to se najde za vsakim vogalom povsod; star. prinesli so jim steklenico vina in vogal kruha krajec; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
- vogálček -čka [u̯č] m (ȃ) manjšalnica od vogal: robec ima izvezen vogalček; poravnati zavihan vogalček ◊ fot. košček papirja trikotne oblike za pritrjevanje fotografij v album ♪
- vógel -gla [ǝu̯] m (ọ̑) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: udariti se ob vogel; vogel robca se je začel cefrati / miza je na štiri vogle štirioglata // prostor ob tem delu: sedeti na voglu mize 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: poškodovati hišni vogel; priteči izza vogla; ekspr. trgovina je takoj za voglom // prostor ob tem delu: srečala sta se na voglu ● ekspr. kamorkoli gre, na vsakem voglu ga sreča povsod; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
- vógelnik -a [gǝl] m (ọ̑) 1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: vogelnik, dleta in meter 2. predmet, navadno kamen, ki stoji na voglu, robu česa: spotakniti se ob vogelnik ♪
- voglár -ja m (á) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: pred hišo so se zbrali voglarji ♪
- vogláriti -im nedov. (á ȃ) 1. nar. fantovati, vasovati: fant že dolgo voglari pod dekletovim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli voglarit ● star. kod si voglaril vso noč hodil, bil ♪
61.580 61.605 61.630 61.655 61.680 61.705 61.730 61.755 61.780 61.805