Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (60.555-60.579)


  1.      váljar  -ja m (á) 1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa: razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar 2. priprava, stroj za valjanje: valjar ravna, tlači cestišče; vleči, voziti valjar; drobiti kepe z valjarjem; betonski, jeklen, lesen valjar / cestni, snežni valjar; motorni, ročni valjar; valjar za platno ♦ teh. vibracijski valjar 3. priprava v obliki valja za nanašanje barve, laka: nanašati lak z valjarjem; čopiči in valjarji ● publ. ruski valjar nezadržno prodiranje sovjetske armade v drugi svetovni vojni; publ. sovražnikov valjar je šel mimo napad, prodor z armado, ki vse uničuje ♪
  2.      valjárna  -e ž (ȃ) obrat za valjanje kovin: ob jeklarni gradijo valjarno; valjarna bakra, pločevine ♪
  3.      váljast  -a -o prid. (ā) ki ima obliko valja: valjast kozarec; valjasto telo črva / pečatnik valjaste oblike ♦ geom. valjasta ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; tisk. valjasto tiskalo ♪
  4.      váljati  -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á) 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno 2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi 3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa 4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah 5. vulg. imeti spolni odnos, spolne odnose: mnogi so jo že valjali váljati se 1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci 3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah ● ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno ◊ navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka váljan -a -o: valjana jeklena pločevina; valjana polst ♦ teh. valjani profili ♪
  5.      valjávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od valjavec: zaposlila se je kot valjavka ♪
  6.      váljček  -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od valj: valjčki se vrtijo; gumijast, kovinski, steklen valjček; kroglice, valjčki in ploščice / prenosni, pritiskalni valjček ♦ tekst. raztezalni valjčki 2. obrt. priprava v obliki manjšega valja za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet: potegniti z valjčkom po steni ♪
  7.      váljčen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na valjček ali valj: valjčna priprava / valjčni mlin mlin, v katerem se melje žito med dvema vzporedno ležečima valjema, ki se vrtita različno hitro ♦ mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak; strojn. valjčni drobilnik; teh. valjčni brusilnik stroj za brušenje jeklenih valjčkov; valjčni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom valjčki; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji ♪
  8.      valobrán  -a m (ȃ) zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi: valovi butajo v valobran; betonski valobran ♪
  9.      váloma  prisl. (ȃ) knjiž. v valu, v valovih: voda je valoma predrla nasip; pren. obup se ji je valoma zaganjal k srcu ♪
  10.      valorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. ekon. določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti: valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost 2. knjiž. ovrednotiti, oceniti: valorizirati objavljene izsledke valorizíran -a -o: valorizirana osnovna sredstva ♪
  11.      valováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru; žito valuje / ritem valuje / ekspr. množica je nemirno valovala / ekspr. črta enakomerno valuje 2. s prislovnim določilom tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje: morje je valovalo tik pod njimi / ekspr. dolgi lasje ji valujejo čez hrbet // ekspr. pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje ● ekspr. prsi mu valujejo od vznemirjenja se mu širijo in upadajo; ekspr. srce ji je valovalo, ko je mislila nanj močno bilo; ekspr. tri leta je valovalo stavkovno gibanje so bile stavke valujóč -a -e: valujoči lasje; valujoča gladina; valujoča trava ♪
  12.      valóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju ∙ ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih misli ♦ fiz. valovni dol, vrh; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost ♪
  13.      valovéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: jezerska gladina je valovela / dolgi lasje so ji valoveli v vetru / ritem valovi / ekspr. na trgu je valovela množica 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz dvorane valovi glasba; od peči je valovela toplota ● ekspr. čutil je, kako mu je valovela kri kako mu je vznemirjenost ponavljajoče se naraščala in upadala valovèč -éča -e: valoveče žito ♪
  14.      valovít  -a -o prid. (ȋ) 1. na katerem so valovi: valovita gladina; valovito jezero, morje / valovito žitno polje 2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov; valovita črta; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje; pes z valovito dlako ♦ gozd. valovita rast lesa; papir. valoviti karton ♪
  15.      valovíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati valove na čem: burja je valovila morje; parnik je valovil vodo / veter valovi žito / ekspr. vročina valovi zrak 2. ekspr. vznemirjati, razvnemati: njena bližina mu valovi kri; nemir mu je valovil srce ♪
  16.      valovítka  -e ž (ȋ) grad. večja salonitna plošča s petimi ali osmimi valovi za pokrivanje ostrešja: proizvodnja valovitk ♪
  17.      valóvnica  -e ž (ọ̑) knjiž. navadno enakomerno valovita črta: narisati valovnico; valovnica in cikcak / krasiti lončenino z valovnicami / črta valovnica ♦ šol. element raztegnjene kačaste oblike pri pisani črki ♪
  18.      válpet  -pta [lp in u̯p] m (ā) v fevdalizmu najvišji hlapec na zemljiškem gospostvu, ki nadzoruje tlačane: valpet priganja tlačane k delu; grofovski valpet; valpet in biriči ♪
  19.      válptov  -a -o [lp in u̯p] prid. (ā) nanašajoč se na valpta: valptov bič / valptovo priganjanje ♪
  20.      válter  tudi wálter -ja [val-] m (á) polavtomatska pištola nemškega tipa: streljati z valterjem ♪
  21.      valúta  -e ž (ȗ) 1. denarna enota kake države: zamenjati valuto; domača, francoska valuta; vrednost valute pada; dinar, dolar in druge valute 2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra 3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto; prodajati za valuto ● knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost ◊ ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija valute; jur. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989 ♪
  22.      valúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na valuto: valutni tečaj / valutno področje / valutna reforma ♪
  23.      vàmp  vámpa m (ȁ á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi ♦ gastr. tržaški vampi 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje ♪
  24.      vámpek  -pka m (ȃ) manjšalnica od vamp, želodec: vampek jagnjeta / hodil je po gorah, da bi mu vampek splahnel / vampek vrča ♪
  25.      vámpež  -a m (ȃ) nizko kdor ima velik trebuh: zoprn mi je ta vampež / kot psovka vampež debeli ♪

   60.430 60.455 60.480 60.505 60.530 60.555 60.580 60.605 60.630 60.655  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA