Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (59.080-59.104) 
- tŕpež -a tudi trpèž -éža m (ȓ; ȅ ẹ́) star. 1. trpljenje: vrnila sta se domov po hudem trpežu; trud in trpež ∙ star. krpež in trpež pol sveta držita varčnost je važna za gospodarski obstoj 2. trajanje: trpež pravde / stvari so delane za trpež ♪
- trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago // obstojen: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo ● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti ◊ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate ♪
- trpín -a m (ȋ) ekspr. kdor trpi: bil je velik trpin / narod trpin ♪
- trpínčiti -im nedov. (í ȋ) 1. povzročati komu trpljenje: trpinčiti ljudi, živali; duševno, telesno trpinčiti; jetnike so na vse načine mučili in trpinčili / trpinčiti do smrti / trpinčiti telo s pretiranim delom; ekspr. trpinčiti živce poslušalcem 2. nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom s svojim pojavljanjem, obstajanjem povzročati komu trpljenje, neugodje: trpinčijo ga hude bolečine, dvomi; bolezen ga že dolgo trpinči; lakota, žeja ga trpinči trpínčen -a -o: trpinčen človek ♪
- trpínka -e ž (ȋ) ženska oblika od trpin: bila je velika trpinka ♪
- trpínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trpine: trpinski obraz / knjiž. trpinski mesianizem mesianizem trpljenja ♪
- trpínstvo -a s (ȋ) dejstvo, da je kdo trpin: ne zavedati se svojega trpinstva ♪
- trpkôba -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkoba lesnik 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: doživljati trpkobo / v njenem glasu je bila trpkoba ♪
- tŕpkost tudi trpkóst -i ž (ŕ; ọ̑) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkost sadeža, vina / ekspr. trpkost spoznanja 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je trpkost / pozabiti na trpkosti ♪
- tŕpnik -a m (ȓ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja: raba trpnika ♪
- tŕpnost -i ž (r̄) knjiž. stanje trpnega: iztrgati se iz trpnosti; duševna, notranja trpnost / stanje trpnosti ♪
- trpoléti -ím nedov. (ẹ́ í) star. plapolati, trepetati: iz pepela je trpolel plamenček / sveča nemirno trpoli / na obrazu mu je trpolela žalost je bila zaznavna, vidna trpolèč -éča -e: trpoleč plamen ♪
- tŕr medm. (ȓ) posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju: s kladivom je tolkel po rešetkah: tin, tenk, trr / nenadoma je zapokalo: ta ta ta, trr, trrr ♪
- tŕs -a m (ȓ) 1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom 2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi ◊ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs ♪
- tŕsen -sna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trs: trsna stebla / trsna očesa / trsni izbor; trsna cepljenka ● ekspr. piti trsni sok vino ◊ agr. trsni sladkor; trsna kodravost bolezen trte, pri kateri se poganjki in listi kodrajo; trsna podlaga; muz. glasbila s trsnimi jezički ♪
- tŕska -e ž (ŕ) zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua: loviti trske; jate trsk / polenovka je posušena trska ♪
- tŕska -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ) 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske ∙ ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska 2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska ♪
- tŕskast -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima hrapavo, nacepljeno površino: trskasta deska 2. redko pokrit s trskami: od cepljenja je že ves trskast 3. ekspr. zelo suh: premalo jé, zato pa je tako trskast ♪
- tŕsnica -e ž (ȓ) agr. prostor, kjer se gojijo trsne sadike: urediti trsnico; v trsnici vzgojene trte / vodja trsnice ♪
- tŕsovec -vca m (r̄) redko odrezano, odlomljeno steblo trsa; trs: za orožje so imeli priostrene trsovce / s trsovcem krite strehe ♪
- tŕst -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov ◊ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis ♪
- tŕsten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trst: trstno stebelce / trstni stoli ◊ agr. trstni sladkor; etn. trstna piščal trstenke; muz. glasbila s trstnimi jezički; zool. trstni strnad manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom, Emberiza schoeniclus ♪
- trstén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz trsta, trstov: trsten stol / trstena cevka, palica ● nar. trsteni vrabec trstni strnad ◊ etn. (trstene) orglice trstenke ♪
- trsteníka -e ž (í) bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo: stebelca trstenike / navadna trstenika ♪
- trstíčen -čna -o prid. (ȋ) ki je iz stebel trstike: trstični opaž; trstična streha / trstični bregovi porasli s trstiko ♪
58.955 58.980 59.005 59.030 59.055 59.080 59.105 59.130 59.155 59.180 
