Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (58.330-58.354)



  1.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu
  2.      toplôten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija ◊ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka toplôtno prisl.: toplotno izolirati
  3.      toplovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode: napeljati toplovod; priključiti napeljavo centralne kurjave na toplovod
  4.      toplovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na toplovod: toplovodno omrežje / toplovodna voda
  5.      toplovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na toplo vodo: toplovodni rastlinjak ♦ teh. toplovodni kotel naprava, v kateri se segreva tehnološka voda ali voda za ogrevanje prostorov
  6.      toplozráčen  -čna -o prid. (á ā) teh. nanašajoč se na topel zrak: toplozračno ogrevanje / toplozračna centralna kurjava centralna kurjava, pri kateri se prostori ogrevajo z dovajanjem toplega zraka
  7.      tópničar  tudi topníčar -ja m (ọ̑; ) vojak topniške enote: četa topničarjev
  8.      tópničarski  tudi topníčarski -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na topničarje: topničarska uniforma / topničarska enota
  9.      topníški  in tópniški -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na topništvo: topniško obstreljevanje / topniška enota
  10.      topníštvo  in tópništvo -a s (; ọ̑) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice: obe diviziji sta imeli nekaj topništva; protiletalsko topništvo / lahko, težko topništvo // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: topništvo napada mesto
  11.      topoglàv  in topogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila topoglávo prisl.: topoglavo kaj razlagati
  12.      topoglávec  -vca m () ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti
  13.      topogláviti  -im nedov.) ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti: kar naprej topoglavi
  14.      topoglávka  -e ž () ekspr. neumna, omejena ženska: ne poslušaj te topoglavke
  15.      topoglávost  -i ž (ā) ekspr. neumnost, omejenost: obupoval je nad sosedovo topoglavostjo / podreja se mu le iz topoglavosti
  16.      topogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. tak, ta: topogledno vprašanje ni umestno topoglédno prisl. v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne morem dati nobenih pojasnil
  17.      topográf  -a m () strokovnjak za topografijo: zemljevid je izdelal znan topograf
  18.      topografíja  -e ž () 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu
  19.      topográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa
  20.      tôpol  -óli žọ̑) zastar. topol m: sedel je na klopi pod topoljo
  21.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi
  22.      toponím  -a m () lingv. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime: toponimi in antroponimi
  23.      toponósec  -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec
  24.      toporíšče  -a s (í) daljši držaj pri orodju: izdelati toporišče; sekira se je snela s toporišča; nasaditi na toporišče; toporišče kose; les za toporišče
  25.      topóst  tudi tôpost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost topega: topost noža / njene oči izražajo topost

   58.205 58.230 58.255 58.280 58.305 58.330 58.355 58.380 58.405 58.430  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA