Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (57.680-57.704) 
- tendénca -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja 2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc ● publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev ♪
- tendenciózen -zna -o prid. (ọ̑) slabš. ki ima s pristranskim prikazovanjem namen doseči prepričevalen učinek: ta članek je tendenciozen; tendenciozna kritika; tendenciozno obveščanje / tendenciozen pisatelj tendenciózno prisl.: tendenciozno kaj obravnavati ♪
- tendénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki ima namen doseči prepričevalen učinek: tendenčno opisovanje, poročanje; narodno, politično tendenčen / tendenčna književnost, umetnost / redko tendenčne teorije o nastanku naroda tendenciozne tendénčno prisl.: tendenčno preoblikovati motiv ljudske pripovedke ♪
- ténder -ja m (ẹ́) 1. žarg., žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju 2. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem ♪
- tendírati -am nedov. (ȋ) knjiž. težiti, biti usmerjen: tendirati k poenotenju / tendirati v različne idejne smeri ♪
- ténis -a m (ẹ̑) športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo čez mrežo v nasprotnikovo polovico igrišča: igrati tenis; tekmovanje v tenisu / namizni tenis ki se igra s celuloidno žogico na mizi; neskl. pril.: tenis igrišče ♪
- teníšče -a s (í) zastar. teniško igrišče: s tenišča se sliši tleskanje teniških loparjev ♪
- ténja -e ž (ẹ̑) knjiž. senca: videti tenjo za vogalom skritega človeka / tenja je skočila iz gozda ♪
- tènk [tǝnk in tenk] medm. (ǝ̏; ȅ) posnema visok glas pri udarjanju: tenk, je narahlo potrkal na okno; tenk, tenk, tenk, je s palico poganjal obroč / ura je odbila tri: tenk, tenk, tenk ● žarg. če kaj spije, je hitro tenk tenk je (od pijače) hitro neumen, nerazsoden; žarg. ta človek je že od mladosti malo tenk tenk duševno nerazvit, duševno bolan ♪
- ténor -ja m (ẹ̑) 1. knjiž., navadno s prilastkom vodilna, glavna misel: ideološki tenor članka, predavanja 2. jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: sestaviti tenor; tenor odločbe, sodbe ♪
- tenór -ja m (ọ̑) najvišji moški glas: peti tenor ♦ muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja // nav. mn., žarg. tenorist: v zboru je premalo tenorjev ♪
- tenoríst -a m (ȋ) kdor poje tenor: štirje tenoristi so zapustili zbor ♪
- tenórsaksofón -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon ♪
- tentáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. pregovarjati, pridobivati: tentajo ljudi, da jim plačujejo; tentati koga z lepimi besedami // goljufati: tentati lahkoverne kupce ♪
- ténzor -ja m (ẹ̄) mat. količina, ki se lahko izrazi s kvadratno matriko števil: uporaba tenzorjev / deformacijski, krivinski, merilni tenzor ♪
- teocéntričen tudi teocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima boga za središče vsega, kar je: teocentrično mišljenje; teocentričen in antropocentričen ♪
- teodicéja -e ž (ẹ̑) filoz. opravičevanje božje pravičnosti glede na dopuščanje, obstajanje zla: reševati vprašanje teodiceje; teodiceje raznih filozofov ♪
- teodolít -a m (ȋ) teh. priprava za merjenje vodoravnih in navpičnih kotov na terenu: izmeriti višino vzpetine s teodolitom / busolni, univerzalni teodolit ♦ meteor. meteorološki teodolit daljnogled za spremljanje balonov, s katerimi se določata smer in hitrost vetra v višjih zračnih plasteh ♪
- teogoníja -e ž (ȋ) nauk o izvoru, rodu bogov: po teogoniji pri Homerju je Okeanos izvor vsemu / napisati teogonijo ♪
- teokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratske ideje / teokratska država ♪
- teologíja -e ž (ȋ) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje: študirati teologijo; islamska, katoliška, protestantska teologija; doktor teologije; predavanja iz teologije; filozofija in teologija ♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; naravna teologija ki skuša spoznati Boga miselno; negativna teologija ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju; teologija osvoboditve katere predmet in namen je osvoboditev človeka, zlasti družbena 2. pog. teološka fakulteta: vpisati se na teologijo; študenti teologije ♪
- teórba -e ž (ọ̑) muz., nekdaj večje glasbilo hruškaste oblike s strunami z nižjim tonskim obsegom: brenkati na teorbo ♪
- teorém -a m (ẹ̑) 1. knjiž. trditev, ki je izpeljiva iz danih aksiomov: dokazati, postaviti teorem; logični, politični teoremi; teoremi italijanske renesanse 2. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel; izrek: teoremi o skladnosti trikotnikov ♪
- teorétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na teorijo: a) študij jim je dal dobro teoretično podlago; razprava vsebuje pomembne teoretične posplošitve; teoretična dela o družbenih odnosih / teoretično mišljenje / teoretična fizika, kemija, matematika, pedagogika b) te raziskave imajo samo teoretičen pomen; teoretični pouk; učenci pridobivajo že v prvem letniku ob teoretičnem tudi praktično znanje c) naši košarkarji imajo še vedno nekaj teoretičnih možnosti za prvo mesto / teoretična zmaga se ni uresničila teorétično prisl.: teoretično usposabljati študente; beg je teoretično mogoč ♪
- teorétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost teoretičnega: teoretičnost znanosti / kljub svoji teoretičnosti je bil uspešen tudi v praksi ♪
57.555 57.580 57.605 57.630 57.655 57.680 57.705 57.730 57.755 57.780 
