Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (57.255-57.279)



  1.      tagétes  -a m (ẹ̑) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes; stebelca tagetesa
  2.      tahigrafíja  -e ž () biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija
  3.      tahikardíja  -e ž () med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno: bradikardija in tahikardija
  4.      tahiméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit
  5.      tahinírati  -am nedov. () nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka
  6.      táhion  in tahión -a m (; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih
  7.      tahográf  -a m () teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi
  8.      tahométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto
  9.      taísti  -a -o prid. () 1. knjiž. isti: spet ga je ugriznil taisti pes / bila sta na taisti strani / ponavljati taiste gibe ene in iste; imeti hlače in suknjič taiste barve enake 2. knjiž. prav ta: taisto osebo, o kateri govorite, so zaprli; izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo / počilo je in taisti trenutek je nastal pravi pekel prav tisti 3. star. ta, tisti: popisal je vse, kar je doživel v taistih časih; še nekdo ji je bil naklonjen pod taisto streho taísti -a -o sam.: nagovoril je občinstvo. Taisto ga je pozdravilo; prim. isti, ta
  10.      tájati  -am nedov. () 1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led; sneg se že taja; pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost; nejevolja se mu je tajala 2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati: tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti tájati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar tajal se je od blaženosti / srce se mu je tajalo od sreče / ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljenekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren tajajóč -a -e: tajajoč se sneg
  11.      tájba  -e ž () star. tajenje: rešiti se je hotel s tajbo in izgovori
  12.      tajfún  -a m () izredno močen vrtinčast tropski vihar v zahodnem delu Tihega oceana: mesto je zajel tajfun; divjanje tajfuna
  13.      tajínstven  -a -o prid. () knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: vznemirili so ga tajinstveni zvoki; tajinstvene sile / obdajala ga je tajinstvena samota / tajinstven človek / tajinstven pogovor tajínstveno prisl.: tajinstveno se vesti
  14.      tajínstvenost  -i ž () knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: privlačila ga je tajinstvenost vesolja / tajinstvenost in samotnost gorskih vrhov
  15.      tajítev  -tve ž () redko tajenje: vztrajati pri tajitvi
  16.      tajíti  -ím nedov. ( í) 1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil; tajiti krajo; vse je tajil; tajil je, da jih je izdal; tajiti na zaslišanju; nekaj časa je tajil, nato pa vse priznal; trdovratno tajiti / tajil mu je, da je pohajkoval; za moj naslov si vedel, kaj tajiš; storil sem to, kaj bi tajil // zatrjevati, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: tajiti dolg; tajiti napake / tajil je njegove zasluge // zatrjevati, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: odrekajo se mu in ga tajijo; tajiti sina 2. izražati mnenje, imeti prepričanje, da kaj ne obstaja: tajiti boj za obstanek; tajiti gospodarski polom; tajiti potrebo po duhovnosti; zla na svetu ni mogoče tajiti ♦ rel. tajiti Boga // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ni tajil, da mu hvala godi; ne tajim, da je nadarjen za učenje tujih jezikov; ni mogoče tajiti, da je sposoben 3. prikrivati: tajiti svoje nazore, prepričanje; ni mogel več tajiti svoje ljubezni / tajiti bolečino, skrb / tajiti smeh, solze zadrževatiekspr. taji leta ne pove, koliko je star; nar. ob srečanju sta tajila oči se nista pogledala v oči tajíti se knjiž. skrivati se: skrivaj se shajata, tajita se pred ljudmi / hiša se taji sredi drevja / v očeh se ji taji jeza ● nar. ne taji se, odkrito se pogovorimo ne pritajuj se tač -éča -e: taječ bolečino, je stiskal zobe; dokazovati krivdo taječega obtoženca
  17.      tajívec  -vca m () nav. ekspr. kdor (rad) taji: vztrajen tajivec / dvomljivci in tajivci
  18.      tajlíran  -a -o prid. () obl. oprijet v pasu: tajliran plašč; tajlirana obleka; jopica je s prednjimi šivi nekoliko tajlirana / tajliran kroj
  19.      tájna  -e ž (ā) knjiž. skrivnost: občudovati, odkrivati tajne življenja / poklicna, poslovna, vojaška tajna ● knjiž. zaupati komu tajne srca skrita čustva
  20.      tájnica  -e ž () ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici; zaposlena je kot tajnica; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe
  21.      tájnik  -a m () 1. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: dati navodila tajniku; tajnik šole; dela in naloge tajnika / osebni tajnik / občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; tajnik režije ki med snemanjem zapisuje tehnične in organizacijske podatke, režiserjeve opombe 2. visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti tajnika; glavni tajnik; predsednik in tajnik ∙ državni tajnik v nekaterih državah visok državni funkcionar, navadno odgovoren za zunanje zadeve države
  22.      tajnikováti  -újem nedov.) knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu
  23.      tájnost  -i ž (ā) 1. značilnost tajnega: jamčiti tajnost glasovanja; zavarovati tajnost dopisovanja / publ.: podatki morajo ostati v tajnosti tajni; soditi komu v tajnosti tajno 2. kar je tajno: ti podatki so tajnost / državna, poslovna, službena, vojaška tajnost ∙ ekspr. javna tajnost stvar, za katero že vsi vedo // knjiž. skrivnost: občudovati tajnosti narave; čarobna tajnost je ležala v pokrajini / izdati, zaupati dekliške tajnosti
  24.      tajnovídec  -dca m () knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: intuitivnost tajnovidca
  25.      tajnovíden  -dna -o prid.) knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: tajnoviden poznavalec duševnosti

   57.130 57.155 57.180 57.205 57.230 57.255 57.280 57.305 57.330 57.355  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA