Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (56.955-56.979)


  1.      štévka 1 -e ž (ẹ̄) ženska, ki se poklicno ukvarja s štetjem, preštevanjem: zaposlena je v banki kot števka denarja ♪
  2.      štévka 2 -e ž (ẹ̑) knjiž. posamezen znak v številki; cifra: številke zapisujemo s števkami ♪
  3.      štévnik  -a m (ẹ̑) lingv. pregibna beseda, ki izraža količino: določiti števniku obliko; sklanjati števnik / glavni števnik ki izraža količino štetega; ločilni števnik ki opozarja na različnost štetega; množilni števnik ki izraža, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari; vrstilni števnik ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti ◊ elektr. del številčnika, ki kaže rezultat merjenja ♪
  4.      števnína  -e ž (ȋ) pristojbina za štetje, preštevanje: plačati števnino ♪
  5.      štibál  -a m (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali // škorenj: novi štibali ♪
  6.      štibála  -e ž (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen // škorenj: stare štibale ♪
  7.      štíbelc  -a [bǝl] m (ȋ) 1. nar. manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje: otroci so spali v štibelcu; hiša in štibelc 2. pog. manjša, preprosta soba: v tem štibelcu si bo uredil delovno sobo ♪
  8.      štíbla  -e ž (ȋ) nižje pog. steblo: porezati štible; suha štibla / krompirjeve štible ♪
  9.      štíbra  -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu podložniška denarna dajatev zemljiškemu gospodu: kmetje so plačevali visoke štibre in druge dajatve 2. star. davek: plačevati štibro ♪
  10.      štífta  -e ž (ȋ) star. ustanova, zlasti cerkev, samostan: svoje premoženje je namenil za štifto / Nova Štifta pri Ribnici ♪
  11.      štíftar  -ja m (ȋ) zlasti v 16. stoletju pripadnik verske sekte, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače: preganjanje štiftarjev ♪
  12.      štíftarstvo  -a s (ȋ) zlasti v 16. stoletju verska sekta, katere pripadniki se zavzemajo za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem plešejo, skačejo: pojav štiftarstva ♪
  13.      štìh  štíha m (ȉ í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha ♪
  14.      štíharica  -e ž (ȋ) pog. lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje; rezača: motika in štiharica / lopata štiharica ♪
  15.      štíhati  -am nedov. (í) pog. z lopato rezati in obračati zemljo: vse popoldne je štihal na vrtu; štihati in grabiti; prim. lopatiti ♪
  16.      štíja  medm. (ȋ) nar., klic volu nazaj: štija, štija, je kričal ♪
  17.      štíkati  -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan -a -o: obleka s štikanim ovratnikom ♪
  18.      štílarica  tudi štílerica -e ž (ȋ) žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico ♪
  19.      štíma  -e ž (í) nižje pog. glas: imeti nizko, visoko štimo / ta pa ima štimo glasno govori; lepo poje ♪
  20.      štimánost  -i ž (á) star. domišljavost, prevzetnost: njegova štimanost jo je zelo motila ♪
  21.      štímati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo ∙ nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema štímati se 1. živeti, imeti se: kako se kaj štimate 2. lepo, skrbno se oblačiti: kako se ta ženska štima ♪
  22.      štimáti  -ám nedov. (á ȃ) star. ceniti: vprašaj ga, koliko štima konja / tega človeka vsi štimajo; zelo visoko se štima ∙ star. že dolgo štima sosedovo hčer ima rad, ljubi; star. jaz štimam, da ni pošten mislim štimáti se biti domišljav, prevzeten: kaj se pa tako štimaš štimán -a -o: ne bodi tako štiman; glej ga, kako je štiman; prisl.: štimano se držati, hoditi ♪
  23.      štímunga  -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje ♪
  24.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendija ◊ rel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  25.      štipéndija  -e ž (ẹ́) denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje: dati, odobriti komu štipendijo; imeti nizko štipendijo; zaprositi za štipendijo; prošnja, razpis za štipendijo / sklad za štipendije sklad za štipendiranje / kadrovska štipendija ki jo daje delovna organizacija za šolanje delavcev za svoje potrebe ♪

   56.830 56.855 56.880 56.905 56.930 56.955 56.980 57.005 57.030 57.055  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA