Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (56.905-56.929)



  1.      štápa  -e ž (á) nar. gorenjsko stopnica: iti po štapah v klet // stopnici podoben del pri leseni ograji, plotu, namenjen za prehod ljudi: stopiti na štapo
  2.      štátljiv  -a -o prid. () nar., navadno v zvezi s konj neubogljiv, trmast pri vodenju: kupil je štatljivega konja
  3.      štedílnik  -a m () 1. naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje: zakuriti štedilnik, v štedilniku; pobrati pepel iz štedilnika; postavila je lonec na štedilnik / zidani, železni štedilnik; štedilnik na drva, premog 2. navadno v zvezah električni, plinski štedilnik naprava za kuhanje z električno energijo, na plin: izključiti, vklopiti štedilnik / električni štedilnik s štirimi grelnimi ploščami; kombinirani štedilnik za kuhanje z električno energijo in na plin; plinski štedilnik
  4.      štéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil
  5.      štedljív  -a -o prid. ( í) knjiž. varčen: štedljiv človek; bila je skrbna in štedljiva gospodinja štedljívo prisl.: štedljivo ravnati z denarjem
  6.      štedljívost  -i ž (í) knjiž. varčnost: znan je po svoji delavnosti in štedljivosti
  7.      štédnja  -e ž (ẹ́) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo
  8.      štéfan  -a m (ẹ́) pog. dvolitrska steklenica, navadno za vino: točiti iz štefana; na mizi jih je že čakal poln štefan / štefan mošta, vina / dati za štefan plačati pijačo v kaki druščini
  9.      štéfanovo  -ega s (ẹ́) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Štefana 26. decembra: bilo je na štefanovo
  10.      šteflét  -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete
  11.      štefnjáti  -ám nedov.) nižje pog. stikati, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar
  12.      štéhvati  -am nedov. (ẹ̄) etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček: letos je prvič štehval
  13.      štêkelj  -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče
  14.      štekljáč  -a m (á) star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš
  15.      štekljáča  -e ž (á) star. palica z železno konico na enem koncu: pri hoji se je opiral na grčavo štekljačo; pastir je s štekljačo zganjal ovce v stajo
  16.      štekljáčar  -ja m () star. rokovnjač: ni hodil po samotnih poteh, ker se je bal štekljačarjev
  17.      štekljáti  -ám nedov.) agr. odstranjevati osine pri ječmenovem zrnju: nekatere mlatilnice so tudi štekljale
  18.      štemáti  -ám [tǝm] nedov.) star. ceniti: že od nekdaj ga je zelo štemal ∙ star. naj vedo, da jo štemam imam rad, ljubim štemáti se biti domišljav, prevzeten: nikar se tako ne štemaj zaradi tega štemán -a -o: kako je ta človek šteman; prisl.: štemano se držati
  19.      štêmpelj  -plja m (é) 1. nižje pog. žig, pečat: na pogodbo so morali pritisniti še štempelj 2. zastar. kolek: kupiti štemplje za na prošnjo
  20.      štempljáti  -ám dov. in nedov.) nižje pog. žigosati: štempljati dokument
  21.      šténga  -e ž (ẹ̑) nižje pog. stopnica: izklesati štenge v skale; na vsaki štengi je postal in počival; treba je popraviti nekaj šteng / štenge vodijo na podstrešje, v klet; pometati štenge
  22.      štenkáriti  -im nedov.) nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari
  23.      štépa  -e ž (ẹ́) nižje pog. (okrasni) šiv: poživiti obleko s štepami; ovratnik s štepo
  24.      štépati  -am nedov. (ẹ́) nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem // delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo
  25.      štêpih  -íha m (é í) nar. srednještajersko vodnjak (s talno vodo): zajeti vodo iz štepiha; korito pri štepihu

   56.780 56.805 56.830 56.855 56.880 56.905 56.930 56.955 56.980 57.005  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA