Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (56.655-56.679)



  1.      škŕt  -a m () 1. kratek, rezek glas: slišati je bilo rahel škrt / s škrtom odpreti 2. glagolnik od škrtniti: škrt ključa v ključavnici; škrt suhe veje / molk je prekinil škrt zob
  2.      škŕt  -a -o prid. ( ) pog. skop: bil je zelo škrt
  3.      škŕt  medm. () posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt
  4.      škŕta  -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil ● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
  5.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta ● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrtáje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi
  6.      škŕtec  -tca m () nar. vzhodno skopuh: bil je velik škrtec
  7.      škrtljáj  -a m () rahel škrt: tišino je prekinil komaj slišen škrtljaj
  8.      škrtljàv  -áva -o prid. ( á) nar. vzhodno skop: kako je škrtljav
  9.      škŕtniti  -em dov.) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi
  10.      škŕtost  -i ž () pog. skopost: opravljajo ga zaradi njegove škrtosti
  11.      škrúpelj  -na in -plja [pǝl] m (ú) nav. mn., nižje pog. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja; skrupul: imeti škrupeljne / to je naredil brez škrupeljnov ∙ nižje pog. taki ljudje nimajo škrupeljnov so brezvestni
  12.      škržát  -a m () žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škržat cvrči; petje škržatov; murni in škržati ♦ zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
  13.      škržátji  -a -e prid. () nanašajoč se na škržate: škržatja krila / škržatje petje
  14.      škŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže ♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov
  15.      škúna  -e ž (ū) navt. škuner: desno je jadrala škuna
  16.      škúrh  -a m () zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh
  17.      škvêr  -a m () žarg., navt. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru
  18.      šlabéder  in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē) nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copata: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre
  19.      šlabedráti  -ám nedov.) nižje pog. nerodno, okorno hoditi: utrujen je šlabedral domov
  20.      šláger  -ja m (á) zastar. popevka: prepevati sentimentalne šlagerjepubl. najnovejši časopisni šlager pogosto ponavljana aktualna tema; publ. film je postal šlager leta, sezone najbolj uspešen film
  21.      šláhta  -e ž () v poljskem okolju, nekdaj nižje in srednje plemstvo: poljsko meščanstvo in šlahta
  22.      šlamástika  -e ž (á) zastar. neprijeten, zapleten položaj: izkopati se iz šlamastike
  23.      šlamparíja  -e ž () nižje pog. površno, slabo opravljeno delo: tvoj izdelek je prava šlamparija
  24.      šlámpast  -a -o prid. (á) nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen
  25.      šlápa  -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata: stare šlape na bosih nogah // copata brez zadnjega zgornjega dela: natakniti šlape 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: njen mož je šlapa

   56.530 56.555 56.580 56.605 56.630 56.655 56.680 56.705 56.730 56.755  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA