Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (56.605-56.629)


  1.      škripáč  -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah // godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko ♪
  2.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril ◊ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik ♪
  3.      škrípav  -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva ♪
  4.      škripávka  -e ž (ȃ) zool. nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov ♪
  5.      škrípec  -pca m (ȋ) 1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec ♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev; biti, znajti se v hudih škripcih ♪
  6.      škrípniti  -em dov. (í ȋ) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas: zapah je škripnil in vrata so se odprla; brezoseb. v ključavnici je škripnilo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratek, visok glas: nehote je škripnil z zobmi 2. nizko umreti: lansko zimo je škripnil ♪
  7.      škripòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. škripanje: škripot vrat ♪
  8.      škrjánčar  -ja m (ȃ) zool. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice, Falco subbuteo: škrjančar kroži po zraku ♪
  9.      škrjánček  -čka m (á) nav. ekspr. škrjanec: škrjanček žvrgoli; poje kot škrjanček ∙ ekspr. kako ščebeta ta škrjanček mlada, živahna ženska ♪
  10.      škrjánčev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na škrjance: ptica škrjančeve velikosti; iz višine se je slišalo veselo škrjančevo žvrgolenje ♪
  11.      škrjánčji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na škrjance: škrjančja krila / škrjančje petje ♪
  12.      škrjánec  -nca m (á) ptica pevka prsteno rjave barve navadno s čopom na glavi: škrjanec poje, žvrgoli ♦ zool. čopasti, poljski škrjanec ♪
  13.      škŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko škrtniti: vrata so škrknila / veja je škrknila pod nogami ♪
  14.      škrlát  -a m (ȃ) 1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat 2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti ◊ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke ♪
  15.      škrlátast  -a -o prid. (ȃ) 1. po barvi podoben škrlatu: škrlatasta preproga; škrlatasto listje / škrlatasta barva 2. ki je iz škrlata: škrlatast kraljevski plašč škrlátasto prisl.: škrlatasto rdeče pregrinjalo ♪
  16.      škrláten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea ♪
  17.      škrlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu ♪
  18.      škrlatíti  -ím tudi škrlátiti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze škrlatíti se, tudi škrlátiti se knjiž. temno rdeče se odražati, kazati: nebo nad mestom se je škrlatilo ♪
  19.      škŕlec  -lca m (ȓ) star. škrjanec: poslušati petje škrlca ♪
  20.      škrlják  -a m (á) nar. jugovzhodno klobuk: nosil je črn škrljak ♪
  21.      škrlúp  -a m (ȗ) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege: škropiti proti škrlupu / hrušev, jablanov škrlup // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: delovanje škrlupa ● nar. po nalivu se je naredil na njivi škrlup skorja; nar. posneti škrlup z mleka smetano ♪
  22.      škrlúpast  -a -o prid. (ȗ) agr. ki ima škrlup: škrlupasto listje ♪
  23.      škŕnek  -nka m (ȓ) muz. lesen klin, zatič na glavi godal in nekaterih brenkal za napenjanje strun; vijak: privil je škrnke in zaigral ♪
  24.      škrnícelj  -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala: šopek škrnicljev ♪
  25.      škŕniti 1 -em nedov., tudi škrníla (ŕ) ekspr. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi; prikrajševati: poskušal jih je škrniti pri plačilu ♪

   56.480 56.505 56.530 56.555 56.580 56.605 56.630 56.655 56.680 56.705  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA