Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (56.255-56.279)


  1.      šèk  medm. (ȅ) 1. posnema glas pri udarcu, zamahu: šek, z enim zamahom je razbil okno / porednež, mama te bo šek, šek natepla, pretepla 2. redko šlek, šlik: aha, tepen si bil, šek šek ♪
  2.      šêka  tudi šéka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. lisasta, marogasta krava: v hlevu je mukala šeka; sivka in šeka ♪
  3.      šêkast  tudi šékast -a -o prid. (é; ẹ́) lisast, marogast: šekast pes; šekasta krava / od solz je bila vsa šekasta po obrazu // pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šekast vzorec; šekasta bluza ♪
  4.      šêkec  tudi šékec -kca m (ȇ; ẹ̑) nar. lisasta, marogasta žival: šekec na dvorišču je žalostno cvilil ♪
  5.      šekljáti  -ám [šǝk in šek] nedov. (á ȃ) nar. 1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega 2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo ∙ nar. šekljati s kovanci žvenketati ♪
  6.      šelè  tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ) 1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje: za neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; šele danes mi je to povedal; obiskal nas bo šele za novo leto; vrnil se je šele okrog polnoči; zagledal ga je šele, ko se je ustavil tik pred njim / zdaj šele vem, zakaj je to storil; ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek 2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim: šele on mu je pokazal pravo pot; šele otroci so dali njenemu življenju pravi smisel / šele pred šolo se je spomnil na nalogo / končno stališče bo izoblikovala šele javna razprava; položaj bo jasen šele po volitvah 3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si šele prišel / šele zaspala je, pa so jo že zbudili 4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane: prehodil je šele dva kilometra; stara je šele dvanajst let; ura je šele osem / to je šele prva faza gradnje; pri branju knjige sem šele na tretji strani 5. ekspr. poudarja visoko stopnjo, mero: že zdaj je razburjen, kako bo šele ogorčen, ko bo vse izvedel; z očetom sta šele velika prijatelja; na morju mora biti šele vroče, ko že tu komaj dihamo / elipt. vsem se je prikupil, kako šele njej // navadno v zvezi kaj šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: od strahu ni mogla narediti niti koraka, kaj šele zbežati; nimata denarja niti za hrano, kaj šele za hišo / star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina 6. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi šele ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: šele ko se je vreme izboljšalo, so odpluli; šele ko je odjezdil, je stekla v hišo; šele ko sem ponovil vprašanje, me je razumela ● star. moral sem šele premagati nasprotovanje prestrašenih prebivalcev najprej; ekspr. to bomo šele videli izraža dvom, pomislek ♪
  7.      šelèst  -ésta tudi šelést -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. šelestenje: poslušati šelest listja, trave; šelest svilenih oblek; komaj slišen šelest ♪
  8.      šelestéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: listje šelesti; suha trava šelesti pod nogami; trsje se upogiba in šelesti; tiho šelesteti; brezoseb. v gozdu je pokljalo in šelestelo šelestèč -éča -e: šelesteči listi papirja; šelesteča svila; veje, šelesteče v vetru ♪
  9.      šeléstniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati rahel, nezveneč glas: listje je šelestnilo ♪
  10.      šélfen  -fna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelf: šelfni sedimenti / šelfno morje ♪
  11.      šéma  -e ž (ẹ́) 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: šeme hodijo po vasi / pustne šeme 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista šema 3. slabš. nespameten, neumen človek: ta fant je navadna šema / kot psovka molči že, šema šemasta ♪
  12.      šemaríja  -e ž (ȋ) 1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava: prirediti pustno šemarijo 2. slabš. neprimerno, smešno dejanje: nehaj počenjati te šemarije ♪
  13.      šémber  [bǝr] medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šember, zdaj pa vemo, kdo je kriv ♪
  14.      šempétrski  tudi šempêtrski -a -o [šem in šǝm] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šempeter: šempetrske hiše / zaprt je bil v šempetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♪
  15.      šèn  šêna m (ȅ é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena ♪
  16.      šenílja  -e ž (ȋ) tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken: šenilja in organzin // tkanina z votkom iz te preje ♪
  17.      šénk  in šènk šénka in šènk šênka m (ẹ̑; ȅ ẹ́; ȅ é) nižje pog. dar, darilo: dati šenk / dobiti kaj za šenk ♪
  18.      šénkati  -am dov. (ẹ̄) nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal ♪
  19.      šènt  šénta in šênta m (ȅ ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil ♪
  20.      šéntan  -a -o prid. (ẹ̄) star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot kletvica šentana reč, zdaj pa imamo šéntano prisl.: to je šentano drago ♪
  21.      šentflorjánski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ȃ) iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ♪
  22.      šentflorjánstvo  -a [šen in šǝn] s (ȃ) lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske: pisatelj biča šentflorjanstvo ♪
  23.      šentjánževo  -ega [šen in šǝn] s (á) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Janeza 27. decembra: zamenjal je službo na šentjanževo ∙ nar. minevali so zadnji pomladni dnevi, bližalo se je šentjanževo v krščanskem okolju kres ♪
  24.      šentlóvrenka  -e [šen in šǝn] ž (ọ̑) agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko // vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko ♪
  25.      šentováti  -újem nedov. (á ȗ) star. preklinjati z besedo šent: za vsako malenkost je šentoval ♪

   56.130 56.155 56.180 56.205 56.230 56.255 56.280 56.305 56.330 56.355  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA