Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (55.830-55.854)



  1.      súžnji  -a -e prid. (ú) star. 1. zasužnjen: sužnji narod / sužnja dežela 2. suženjski: sužnja preteklost; sam.: lastnik več sužnjih sužnjev
  2.      súžnjica  -e ž (ú) 1. manjšalnica od sužnja: stregle so ji mlade sužnjice 2. star. sužnja: priklanjanje sužnjic
  3.      súžnjik  -a m (ú) star. suženj: odkupiti sužnjika; prodajanje sužnjikov / biti sužnjik lepe ženske
  4.      súžnjiti  -im nedov.) 1. knjiž. zasužnjevati: sužnjiti ljudi 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: namesto da bi bil enakopraven, je sužnjil
  5.      súžnost  -i ž (ú) 1. stanje, življenje sužnjev: osvoboditi koga iz sužnosti / prodali so jih v sužnost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) sužnosti; stoletna sužnost tega naroda ● babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem; knjiž. sladka sužnost popolna ljubezenska vdanost
  6.      sváditi  -im nedov.) nar. vzhodno jeziti: otroci me svadijo; to me svadi
  7.      svahíli  -ja m () lingv. najbolj razširjen občevalni, uradni jezik nekaterih držav Vzhodne Afrike s črnskim prebivalstvom: pogovarjati se v svahiliju
  8.      svája  -e ž (ā) nar. vzhodno prepir, spor: med njimi je nastala svaja; svaja med možem in ženo / biti, živeti v svaji
  9.      svák  -a m (á) sestrin mož ali brat zakonskega partnerja: to je moj svak
  10.      svaljkáti  -ám in sváljkati -am nedov.; ) premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba: svaljkati krušno sredico; svaljkati testo / svaljkati čevapčiče // premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: svaljkati cigareto; svaljkati si brado / svaljkati med prsti; s prsti je svaljkala rob predpasnika zvijala, vihala svaljkáti se, in sváljkati se pojavljati se, nastopati v obliki svaljkov: umazanija se mu svaljka po koži / lasje se svaljkajo v kodre zvijajo
  11.      svarílen  -lna -o prid. () s katerim se svari: ta zgled je bil svarilen / svarilni klic, napis; njegovih svarilnih besed ni upošteval; dobiti svarilno pismo ∙ knjiž. svarilna barva živali varovalna barva
  12.      svarílo  -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim
  13.      svarítelj  -a m () svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal
  14.      svarítev  -tve ž () 1. svarjenje: svaritev otroka pred nevarnostmi 2. star. svarilo: spomnil se je materine svaritve
  15.      svaríti  -ím nedov. ( í) opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi svarèč -éča -e: svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči
  16.      svástika  -e ž (á) 1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca: v prstanu je vdelano znamenje svastike; vozli, rozete, trakovi in svastike 2. knjiž. tak križ kot simbol nacizma: nacistična uniforma s svastiko
  17.      sváštven  -a -o () pridevnik od svaštvo: svaštveno razmerje
  18.      sváštvo  -a s () razmerje med svaki: biti s kom v svaštvu
  19.      svàt  sváta m, im. mn. tudi svátje ( á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob porokiekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež
  20.      svátba  -e ž () praznovanje ob poroki: pri sosedovih je svatba; iti, povabiti na svatbo; bogata, hrupna svatba ∙ ekspr. že dolgo se poznata, kdaj bo pa svatba se bosta poročila
  21.      svátben  -a -o prid. () nanašajoč se na svatbo: svatbena pojedina / svatbena koračnica; svatbena obleka svatovska obleka ∙ svatbeni polet matice polet, pri katerem se matica opraši
  22.      svátevca  -e [tǝv] ž (ā) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce // dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične
  23.      svatoválec  -lca [c tudi lc] m () svat: vriskanje veselih svatovalcev
  24.      svatováti  -újem nedov.) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj
  25.      svátovec  -vca m (á) zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev

   55.705 55.730 55.755 55.780 55.805 55.830 55.855 55.880 55.905 55.930  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA