Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (55.005-55.029)
- stesáti stéšem tudi iztesáti -téšem dov., stêši stešíte tudi iztêši iztešíte; stêsal tudi iztêsal (á ẹ́) s tesanjem narediti, izoblikovati: stesati ostrešje; stesati iz macesnovega lesa; stesati si čoln, posteljo stesán tudi iztesán -a -o: lepo stesani in izrezljani stebri; grobo stesana zibelka ♪
- stesníti -ím dov., stésnil (ȋ í) narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni // narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni ● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino ♪
- stetoskóp tudi stetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za preiskovanje organov s poslušanjem, (zdravniška) slušalka: pritisniti stetoskop na prsi; osluškovati pljuča, srce s stetoskopom; zdravnik s stetoskopom okoli vratu ♪
- stévard -a m (ẹ̑) delavec, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: hotel je postati stevard; tečaj za stevarde in stevardese ♪
- stevardésa -e ž (ẹ̑) delavka, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: stevardesa je potnike odpeljala k letalu; tečaj za stevardese ♪
- stezà -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje ◊ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno
narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
- stezíca -e [tǝz] ž (í) manjšalnica od steza: po parku so bile speljane poti in stezice; sprehajal se je po stezici ob jezeru; ozka, strma stezica; z belim peskom posute stezice ♪
- stéznik -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm ◊ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč ♪
- stezoslédec -dca [tǝz] m (ẹ̑) kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd ♪
- stežáj -a m (ȃ) star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj ♪
- stežíti -ím dov., tudi stéži; stéžil (ȋ í) redko otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje stežíti se začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal ♪
- stéžka in stêžka prisl. (ẹ̑; ȇ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol ● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno
ali telesno počutje ♪
- stéžkoma in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ȇ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje ♪
- stíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov ♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja ♪
- stičíšče -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se kaj stika: stičišče ploskev / mesto stoji na stičišču pomembnih prometnih poti / tu je stičišče različnih kultur, narodov 2. redko stična točka: najti stičišča med slikarjem in glasbenikom / stičišča med filozofijo in sociologijo ♪
- stíčnica -e ž (ȋ) 1. stična črta: pod drobnogledom opaziti stičnice med celicami 2. redko stična točka: v njunem delu je precej stičnic ♪
- stíčnost -i ž (ȋ) 1. dejstvo, da se kaj stika: stičnost ploskev 2. psih. dejstvo, da kaj nastopa skupaj, blizu v prostoru ali času: združevanje predstav po časovni, prostorski stičnosti ♪
- stíden -dna -o prid. (ȋ) zastar. sramežljiv: plaha in stidna je stala pred ljudmi ♪
- stíditi se -im se nedov. (í ȋ) zastar. sramovati se: stidila se je povedati resnico; stiditi se pred kom ♪
- stígma -e ž (ȋ) 1. med., psiht. krvav madež, lisa na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: dobiti, imeti stigme 2. pri starih Grkih in Rimljanih znamenje, narejeno pobeglim sužnjem in hudodelcem: vžgati stigmo na čelo; pren., knjiž. socialne stigme nedružabnih otrok ◊ biol. stigma organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev, (rdeča) očesna pega; med. stigma viden znak bolezni; rel. stigme Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa; zool. stigma dihalnica ♪
- stigmatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce: stigmatizirati z vžigom znamenja na čelo; pren., knjiž. s tako prognozo so mladostnika stigmatizirali pred družbo stigmatizíran -a -o: stigmatiziran je bil kot pijanec ♪
- stíh -a m (ȋ) 1. lit. verz: kitica je iz dveh ali več stihov; povedati nekaj stihov pesmi / svobodni stih 2. mn., knjiž. pesem: brati Prešernove stihe; pisati stihe / ima rajši stihe kot prozo ♪
- stíha prisl. (ȋ) knjiž. tiho, potiho: nihče ne poje, vsi le stiha brundajo; govoriti stiha / oče se stiha veseli sinovega obiska natihem ♪
- stihíja -e ž (ȋ) 1. nenačrtno, nekontrolirano dogajanje: prepustiti gospodarstvo stihiji; hiter razvoj je vnesel v družbo stihijo; tržna stihija 2. nav. ekspr. neobvladljiv, uničevalen pojav v naravi: nemoč človeka pred naravno stihijo; vodna stihija / z letali krotiti ognjeno stihijo požar; neukrotljiva stihija reke uničevalno delovanje ♪
- stihíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika stihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale ♪
54.880 54.905 54.930 54.955 54.980 55.005 55.030 55.055 55.080 55.105