Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (54.730-54.754)


  1.      stán  -ú m (ȃ) 1. stanje posameznika glede na sklenitev zakonske zveze: spremeniti stan / samski stan; zakonski stan; star.: prosti stan samski stan; naveličati se vdovskega stanu vdovstva / v obrazcih stan: poročen 2. star., s prilastkom skupina ljudi z istim poklicem: iz potrebe po obrambi je nastal stan vojakov; socialni položaj učiteljskega, uradniškega stanu // poklic: ni vedel, v katerem stanu naj si služi kruh 3. družbeni sloj: dvigniti se v meščanski stan; biti oblečen svojemu stanu primerno / socialni stan 4. star., s prilastkom stanje: hitro je ugotovil dejanski stan; njegove hlače so še v dobrem stanu / hotela ji je olajšati težek stan položaj ● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. zapustil je samski stan poročil se je; star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; star. vedno je v stanu napraviti kakšno neumnost je pripravljen; star. ni v stanu presoditi, kaj je prav in kaj ne ni sposoben ◊ voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; zgod. deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; drugi stan v fevdalizmu posvetno plemstvo; prvi stan v fevdalizmu visoka duhovščina; tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje ♪
  2.      stán  -a in -ú m (ȃ) 1. pastirska koča: pred nevihto so se zatekli v bližnji stan / pastirski, planinski stan 2. star. dom, stanovanje: ima vlažen in temen stan / straža se je vrnila v stan v (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče ● zastar. lovec se je potihoma približal stanu stojišču ♪
  3.      stanarína  -e ž (ȋ) plačilo za uporabo stanovanja: plačevati, pobirati stanarino; visoka stanarina ◊ ekon. revalorizirati stanarino; jur. ekonomska stanarina ki zagotavlja vzdrževanje poslopja, amortizacijo in obresti ♪
  4.      stándard  -a m (ȃ) nav. mn. za posamezno državo obvezen enotni predpis za mere, kakovost izdelkov: izdelati, upoštevati standard; blago ni narejeno po standardih; jugoslovanski standardi [JUS]; mednarodni standardi; standardi za pohištvo / industrijski standardi // kar določa, kakšno sme, mora kaj biti: varnostni standardi / moralni, socialni standardi moralna, socialna pravila, norme ♪
  5.      stándard  tudi štándard -a m (ȃ) skupek možnosti za zadovoljevanje življenjskih, duhovnih, kulturnih potreb, življenjska raven: standard pada, raste; izboljšati si standard; zagotoviti državljanom ustrezen standard; nizek, visok standard / družbeni, kulturni, osebni standard / življenjski standard / pog. doseči, imeti standard visok standard; pretirana skrb za standard ♪
  6.      stándarden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na standard, predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost; standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni predpisi 2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev; penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to stroko temeljno // navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila; standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; kor. standardni plesi družabni plesi, nastali pod vplivom angleškega načina plesanja; lingv. standardni jezik knjižni jezik; šport., voj. standardna puška malokalibrska puška za tekmovanje v streljanju na petdeset metrov; voj. standardno orožje orožje, ki se izdeluje v redni proizvodnji in se v vojski redno, množično uporablja stándardno prisl.: standardno izdelano pohištvo; standardno urejeno stanovanje ♪
  7.      standardizácija  -e ž (á) glagolnik od standardizirati: premajhna, splošna standardizacija; standardizacija sestavnih delov za avtomobile / standardizacija kvalitete, meril / standardizacija dela / publ. standardizacija pogledov na svet poenotenje, posplošenje ♪
  8.      standardizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) s predpisom za vso državo enotno določiti mero, kakovost: standardizirati avtomobilske dele, izdelke; standardizirati pohištvo // določiti, kakšno sme, mora kaj biti sploh: standardizirati meritve; standardizirati obrazce / standardizirati vprašanja v anketi ◊ agr. standardizirati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti standardizírati se postati navaden, običajen: njegovo življenje se je v teh razmerah popolnoma standardiziralo standardizíran -a -o: standardiziran gradbeni material; za nekatera vina so potrebne standardizirane steklenice ♪
  9.      stándardnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost standardnega: standardnost pohištva, strojev / standardnost oblačenja, vedenja ♪
  10.      stánica  -e ž (ȃ) 1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici 2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice 3. žarg., voj. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice ♪
  11.      stáničen  -čna -o prid. (ȃ) zastar. celičen: stanična mrenica / stanično jedro ♪
  12.      staničevína  -e ž (í) 1. teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: pridobivati staničevino; uporaba staničevine v papirništvu 2. med. papirju podoben izdelek, ki se uporablja zlasti pri obvezovanju ran: na gazo je položil kos staničevine in povil rano ♪
  13.      staniól  -a m (ọ̑) papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje: zavijati čokolado, sir v staniol; rdeč, srebrn staniol; zavesa se je zalesketala kot staniol ♦ kem. kositer v obliki zelo tankih listov; neskl. pril.: zaviti v staniol papir ♦ papir. staniol papir papir s prilepljeno kositrno folijo ♪
  14.      staníšče  -a s (í) star. dom, stanovanje: hrano in stanišče je imel pri teti ● star. pastirji so se pred nevihto zatekli v svoje stanišče svojo pastirsko kočo ♪
  15.      staníti  -ím tudi stániti -im dov., stánil; stánjen tudi stanjèn (ȋ í; ā ȃ) knjiž. stanjšati: staniti žico; staniti s kovanjem / staniti testo razvaljati, razvleči ♪
  16.      stánjšati  -am tudi iztánjšati -am dov. (ȃ) narediti (bolj) tanko: stanjšati nit, žico; stanjšati pločevino na robovih; stanjšati s kovanjem, valjanjem; plast snega se je stanjšala ● tak kroj obleke postavo stanjša naredi vitkejšo; ekspr. med boleznijo se je precej stanjšal je shujšal stánjšan tudi iztánjšan -a -o: steber je na vrhu stanjšan; stanjšana konica; stanjšana žica ∙ knjiž., redko imeti stanjšan okus izostren, prefinjen ♪
  17.      stanodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino ♪
  18.      stanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev ♪
  19.      stanovalíšče  -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer ni bilo videti človeškega stanovališča; dijaško stanovališče ♪
  20.      stanovánjce  -a s (ȃ) ekspr. manjšalnica od stanovanje: najel je lepo stanovanjce; sestajali so se kar v njenem stanovanjcu ♪
  21.      stanovánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja ♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski ♪
  22.      stanováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti kje stanovanje, bivališče navadno daljši čas: stanovati v bloku, v prvem nadstropju / začasno stanuje pri prijatelju; nekaj časa je stanovala v hotelu; stanuje privatno / stanovati na deželi, v mestu prebivati, živeti stanujóč -a -e: občanka, stalno stanujoča v Ljubljani; doma stanujoči otroci ♪
  23.      stanovíšče  -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer nima pravega stanovišča / velikokrat menja svoje stanovišče ♪
  24.      stanovít  -a -o prid. (ȋ) star. stanoviten: stanovita ženska / njegovi nazori so stanoviti, ne boš ga pregovoril / njena zveza ni bila stanovita ♪
  25.      stanovíten  -tna -o prid., stanovítnejši (ȋ) ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost ● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne stanovítno prisl.: svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave ♪

   54.605 54.630 54.655 54.680 54.705 54.730 54.755 54.780 54.805 54.830  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA