Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (54.355-54.379)


  1.      sprédnjik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim: govorila sta potihem, da ju sprednjik ne bi slišal / moj sprednjik v pisarni predhodnik ♪
  2.      spreglèd  tudi izpreglèd -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od spregledati: spregled tiskarskih napak; zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče / dati, dobiti spregled; prositi za spregled; spregled kazni; spregled plačila takse 2. nav. ekspr., v zvezi biti, priti na spregled s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: po tem dogodku ga ni bilo več na spregled; proti večeru je prišel na spregled ♪
  3.      spreglédati  -am tudi izpreglédati -am dov., spregléj in spreglèj spregléjte tudi izpregléj in izpreglèj izpregléjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. postati sposoben gledati: mladiči so že spregledali; po operaciji je slepi spregledal 2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali; spregledal je njegov namen; položaj so v trenutku spregledali // ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna sem ga spregledal / spregledati špekulanta 3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak; v gneči spregledati koga; zaradi raztresenosti je spregledal precej napak; drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda // hote ne videti, ne opaziti česa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda; dobrohotno spregledati komu pomoto / če je hotel, da bodo učenci izdelali, jim je moral marsikaj spregledati biti popustljiv, prizanesljiv 4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, čeprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala; pri sestavi reprezentance spregledati nekaj dobrih tekmovalcev / sošolci so priredili zabavo, njega pa so spregledali ga niso povabili // ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev; razvoja tehnike ne smemo spregledati 5. jur. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, plačilo šolnine; spregledati kazen ● star. tako je bil utrujen, da je komaj spregledal odprl oči; zastar. že ves teden se ni dal spregledati ni prišel na spregled spreglédan tudi izpreglédan -a -o: pri izboru je bil spregledan; spregledana napaka ♪
  4.      spregledováti  -újem tudi izpregledováti -újem nedov. (á ȗ) 1. postajati sposoben gledati: mladiči že spregledujejo 2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake // hote ne videvati, ne opažati česa slabega, nedovoljenega: učitelji mu spregledujejo; zaradi mladosti so mu spregledovali ♪
  5.      spregovárjati  -am nedov. (ȃ) knjiž. začenjati govoriti: imel je navado spregovarjati tiho, da je lahko stopnjeval glasnost / na sestankih so spregovarjali tudi o tem vprašanju ♪
  6.      spregovoríti  -ím tudi izpregovoríti -ím dov., spregovóril tudi izpregovóril; nam. spregovôrit in spregovorít tudi izpregovôrit in izpregovorít (ȋ í) 1. začeti govoriti: nekaj časa je molčala, potem je spet spregovorila / ko so se ljudje v dvorani pomirili, je spregovoril / otrok je zgodaj spregovoril / tako dolgo so ga mučili, da je spregovoril / ekspr. več let sta bila sprta, zdaj pa sta spregovorila 2. izoblikovati z govorilnimi organi: spregovoril je nekaj besed in utihnil; hvala, je komaj slišno spregovoril / spregovoriti za koga dobro besedo reči / z njim ni spregovoril niti besede 3. izraziti misli z govorjenjem: na srečanju so spregovorili tudi o narodnem vprašanju / v članku je spregovoril o pisateljevem življenju in delu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: iz njega je spregovorila ljubezen, maščevalnost ● ekspr. molči, drugače bo spregovorila palica te bom natepel s palico; ekspr. puške še niso spregovorile ni se še začelo streljanje, boj; moral bo tudi on spregovoriti svojo besedo povedati svoje mnenje, odločitev; treba bo spregovoriti z očetom se pogovoriti spregovorjèn tudi izpregovorjèn -êna -o: spregovorjena beseda ♪
  7.      sprehajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sprehajanje: sprehajalni prostor; urediti sprehajalne poti / sprehajalna palica / hoditi s sprehajalnim korakom ♪
  8.      sprehajalíšče  -a s (í) kraj, prostor za sprehajanje: urediti sprehajališče; glavni trg je bil zbirališče in sprehajališče mladih ljudi / knjiž. gledališko sprehajališče gledališki foyer ♪
  9.      sprehajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se sprehaja: sprehajalke v parku ◊ zool. majhna tropska riba z veliko glavo in izbuljenimi očmi, ki je lahko dalj časa na kopnem, Periophthalmus ♪
  10.      sprehajálnica  -e ž (ȃ) knjiž. prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih; foyer: priti v sprehajalnico; sprehajalnica v operi ♪
  11.      sprehájati se  -am se tudi izprehájati se -am se nedov. (ȃ) počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem: gostje se sprehajajo; sprehajati se s prijatelji; sprehajati se ob jezeru, po parku, v gozdu // nav. ekspr. počasi, umirjeno hoditi sploh: rad se sprehaja po trgovinah / nič ne dela, samo sprehaja se / sprehajati se po vesolju // hoditi sem in tja: ves zaskrbljen se je sprehajal po čakalnici; vrvohodec se sprehaja po vrvi / kokoši in gosi se sprehajajo po dvorišču; ekspr. med kamenjem in rastlinjem se sprehajajo ribice lahkotno plavajo; pren., ekspr. govornikova misel se sprehaja med šalo in resnico; njeni prsti se sprehajajo po strunah ● ekspr. oči so se mu sprehajale po obrazih ogledoval jih je; ekspr. pogled se mu sprehaja po dvorani pogleduje po dvorani; ekspr. revma se sprehaja po meni čutim jo na različnih mestih; ekspr. predavatelj se po tej problematiki kar sprehaja z lahkoto jo obvladuje sprehájati tudi izprehájati 1. redko voditi na sprehod: sprehajati konja, psa / sprehajal ga je po domači hiši vodil 2. star., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: groza, strah ga sprehaja; bolnico sprehaja vročina / sprehajale so ga čudne misli sprehajáje se tudi izprehajáje se: sprehajaje se po trgu, sta se pogovarjala sprehajajóč se tudi izprehajajóč se -a -e: sprehajajoč se po mestu, je srečal prijatelja ♪
  12.      sprehòd  in sprêhod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem: zaradi bolezni je opustil sprehode; obleči se za sprehod; družinski sprehod; večerni sprehod; sprehod ob reki, po gozdu; sprehodi v dvoje / hoditi na sprehode; srečati se na sprehodu / peljati psa na sprehod / jahati na sprehod // nav. ekspr. počasna, umirjena hoja sploh: sprehod po trgovinah / vesoljski sprehod 2. ekspr., s prilastkom krajše, lahkotno obravnavanje česa: literarni, zgodovinski sprehod; sprehod skozi čas; sprehod v preteklost; sprehod po domačem slovstvu ♪
  13.      sprehodíti se  -hódim se tudi izprehodíti se -hódim se dov. (ȋ ọ́) opraviti sprehod: rad bi se sprehodil; sprehoditi se po parku, vrtu / vstal je od mize in se malo sprehodil / živina se mora sprehoditi / ekspr. popoldne se je sprehodil po trgovinah ● ekspr. pogled se mu je sprehodil po dolini pogledal je po dolini; ekspr. z očmi se je sprehodil po zbranih pogledal jih je sprehodíti tudi izprehodíti 1. redko popeljati na sprehod: sprehoditi bolnika / tudi ob slabem vremenu je treba psa sprehoditi 2. star. prehoditi: vse hribe v okolici je sprehodil 3. zastar. shoditi: hromi je sprehodil sprehójen tudi izprehójen -a -o: sprehojena pot ♪
  14.      sprekléti  -kólnem [u̯n] dov., sprekolníte tudi sprekólnite; spreklél; nam. spreklét in spreklèt (ẹ́ ọ́) nar. prekleti: spreklel ga je / spreklel je svojo usodo ♪
  15.      sprekrížan  tudi izprekrížan -a -o prid. (ȋ) nar. prekrižan: sedeti s sprekrižanimi rokami / travnik je sprekrižan z jarki ♪
  16.      sprelétati  -am tudi izprelétati -am nedov. (ẹ̑) spreletavati: mraz, vročica ga spreleta po vsem telesu / groza, strah ga spreleta / čudne misli jo spreletajo / ptice se spreletajo nad jezerom ♪
  17.      spreletávati  -am tudi izpreletávati -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. hitro, za kratek čas se pojavljati po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh ga spreletava; mravljinci jo spreletavajo po hrbtu; brezoseb. ob teh zgodbah jih je kar spreletavalo ∙ barve ga spreletavajo bledi in rdi hkrati // hitro, za kratek čas se pojavljati sploh: veselje mu je spreletavalo obraz // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza, strah spreletava navzoče / čudne misli ga spreletavajo; začele so jo spreletavati hude slutnje / plamen navdušenja spreletava zbrano množico spreletávati se tudi izpreletávati se leteč se večkrat premikati sem in tja: čebele brenčijo in se spreletavajo; metulji se spreletavajo s cveta na cvet; ptice se spreletavajo nad jezerom; roji mušic se spreletavajo po zraku / nad mestom so se spreletavala sovražnikova letala ∙ ekspr. pogled se mu spreletava po dvorani nahitro pogleduje po njej spreletavajóč tudi izpreletavajóč -a -e: vrane so krakale, spreletavajoč se nad poljem; spreletavajoč mraz ♪
  18.      spreletéti  -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ í) nav. ekspr. 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo // hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja 2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo 3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom nahitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih spreletéti se tudi izpreletéti se leteč se premakniti sem in tja: golobi so se spreleteli nad trgom; zasvetlikalo se je, kakor bi se spreletela kresnička / vrane so se spreletele s travnika v gozd odletele // z letanjem se razgibati: čebele se morajo spreleteti / petelinčka je prijelo, da bi se malo spreletel po dvorišču ● nar. nebo se je spreletelo se je zvedrilo; nar. poletna nevihta se hitro spreleti preide, mine; nar. do večera se bo že spreletelo prenehalo deževati ♪
  19.      spreletováti  -újem nedov. (á ȗ) spreletavati: mraz, vročina ga spreletuje / ptice se spreletujejo nad močvirjem ♪
  20.      sprelíti se  -líjem se dov. (í) nar. preliti se: voda se je zaradi sunka sprelila / barve so se na soncu sprelile ♪
  21.      spremémba  tudi izpremémba -e ž (ẹ̑) glagolnik od spremeniti: a) sprememba lastnosti, oblike, vsebine; sprememba mednarodnih odnosov / fizikalne, kemične spremembe; sprememba glasu v puberteti; sprememba državne ureditve / za spremembo iti na lov; ekspr. za spremembo je bil prijazen z menoj b) fantova sprememba je očitna / z njim se je zgodila velika sprememba; sprememba v mišljenju c) sprememba smeri / sprememba priimka, telefonske številke // kar je spremenjeno: popraviti spremembo / v načrte so vnesli nekaj bistvenih sprememb / bolezenske, starostne spremembe / spremembe v vladi ◊ biol. dedna sprememba nova dedna lastnost organizma; nededna sprememba; fiz. ireverzibilna, izobarna sprememba; lingv. glasovna sprememba ♪
  22.      spremèn  -éna m (ȅ ẹ́) zastar. sprememba: nagel spremen vremena / v enem letu je nastal velik spremen ♪
  23.      sprémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki spremlja kaj, navadno a) kot dopolnilo: poslal mu je svoje pesmi s spremnim pismom / spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke b) kot posledica: spremni pojavi; spremne bolezni / spremne okoliščine ● spremna četa spremljevalna četa ◊ adm. spremni dopis; lingv. spremni stavek stavek, ki uvaja, spremlja premi govor; žel. potni listi in druge spremne listine vlakov ♪
  24.      spreména  -e ž (ẹ̑) star. 1. sprememba: potrebne so majhne spremene besedila / opazil je spremeno na njenem obrazu 2. odtenek: spremena rumene barve; rdeči in modri cveti v vseh spremenah ♪
  25.      spremenítev  tudi izpremenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spremeniti: spremenitev načrta, sklepa / presenetila jih je njegova spremenitev / spremenitev vode v paro ♪

   54.230 54.255 54.280 54.305 54.330 54.355 54.380 54.405 54.430 54.455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA