Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (54.155-54.179)


  1.      spodrkljáj  -a m (ȃ) redko spodrsljaj, napaka: v prevodu je več spodrkljajev ♪
  2.      spodŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo ♪
  3.      spodrkováti  -újem nedov. (á ȗ) redko spodrsavati: kar naprej so spodrkovali; brezoseb. na travnatem pobočju spodrkuje ♪
  4.      spodŕs  -a m (ȓ) knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je nekaj spodrsov ♪
  5.      spodrsávati  -am nedov. (ȃ) 1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi prihajati v nevarnost padca: konji so začeli spodrsavati; ljudje spodrsavajo po blatu; brezoseb.: navezati so si morali dereze, da jim ni spodrsavalo; na poledenelem pločniku, v čevljih z gladkim podplatom rado spodrsava drsi 2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago večkrat za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: bose noge so ji spodrsavale na mokri travi / korak mu spodrsava / ker je les pretrd, žaga spodrsava ♪
  6.      spodŕsek  -ska m (ȓ) knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je precej spodrskov; kljub nekaterim spodrskom je prireditev uspela ♪
  7.      spodrséti  -ím dov. (ẹ́ í) redko spodrsniti: pred hišo je spodrsel in padel ♪
  8.      spodrsljáj  -a m (ȃ) 1. napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, površnosti: govorniku se je primerilo nekaj spodrsljajev; v prevodu je precej spodrsljajev / dramaturški, jezikovni, pravopisni spodrsljaji; odpraviti tehnične spodrsljaje // manjša napaka, neuspeh: to je že sedmi spodrsljaj pri desetih poskusih; spodrsljaj na tekmovanju 2. dejanje, ravnanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami: narediti, ekspr. zagrešiti spodrsljaj; pri predstavljanju je prišlo do neljubega spodrsljaja; opravičiti se za spodrsljaj / moralni spodrsljaj ♪
  9.      spodrsljív  -a -o prid. (ȋ í) ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: pot je bila zelo spodrsljiva; spodrsljiva tla; pren. ta teorija je nekoliko spodrsljiva; knjiga je zašla na spodrsljivo področje ♪
  10.      spodŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: na poledeneli cesti je spodrsnila in si izvinila nogo; nar. na mokri skali se je spodrsnil; brezoseb.: spodrsnilo mu je, pa se je še ujel; na ledu, parketu, rosni travi rado spodrsne 2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: noga mu je spodrsnila na politih tleh / nož mu je spodrsnil 3. brezoseb., ekspr. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: od kupčije si je veliko obetal, pa mu je spodrsnilo / pri maturi mu je spodrsnilo je padel ♪
  11.      spodrsováti  -újem nedov. (á ȗ) spodrsavati: čevlji spodrsujejo na mokrih skalah; brezoseb. na ledu spodrsuje ♪
  12.      spodsúti se  -sújem se dov., spodsúl se in spodsùl se (ú ȗ) nar. z usipanjem a) se poškodovati, uničiti: stena, strop se spodsuje b) se napolniti: rov se je spodsul ♪
  13.      spodvézati  in spodvezáti -véžem tudi izpodvézati in izpodvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj a) skrajšati: spodvezati krilo, predpasnik b) stisniti: spodvezati bradavico / spodvezati žilo ◊ navt. spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše spodvézan tudi izpodvézan -a -o: spodvezana obleka; spodvezana žila; bila je bosa in visoko spodvezana ♪
  14.      spodvíhati  -am dov. (í) z vihanjem spraviti pod kaj: pes je spodvihal rep; spodvihati rob krila / spodvihati ustnice spodvíhan -a -o: poravnal si je spodvihano suknjo; spodvihane ustnice ♪
  15.      spodvihováti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat spodvihati: ves čas je spodvihovala ustnice; spodvihovati si brke ♪
  16.      spodvíti  -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: spodviti podlogo, rob; spodviti rjuho pod žimnico / spodviti odejo / pes spodvije rep; spodviti noge / spodvil je spodnjo ustnico spodvít -a -o: mačka s spodvitim repom; sedeti na spodvitih nogah ♪
  17.      spodžgáti  -žgèm dov., spodžgál (á ȅ) knjiž., ekspr. 1. spodbuditi, navdušiti: članek ga je zelo spodžgal; spodžgati koga k delu / spodžgali so ga zoper očeta nahujskali, naščuvali 2. povzročiti, vzbuditi: želja po maščevanju mu je spodžgala pogum ♪
  18.      spodžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž., ekspr. 1. spodbujati, navduševati: njegove besede so jih spodžigale 2. povzročati, vzbujati: sovraštvo spodžiga zločine ♪
  19.      spoetizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. olepšati, idealizirati: spoetizirati življenje spoetizíran -a -o: spoetizirane osebe v romanu ♪
  20.      spoglédati se  -am se dov., spogléj se in spoglèj se spogléjte se, stil. spoglédi se spoglédite se (ẹ́ ẹ̑) pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: domači se samo spogledajo in molčijo; spogledati se s prijateljem; pomenljivo, začudeno se spogledati; v zadregi se spogledati ● ekspr. spogledati se z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je ♪
  21.      spogledávati se  -am se nedov. (ȃ) spogledovati se: ljudje so se spogledavali ♪
  22.      spogledljív  -a -o prid. (ȋ í) ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: bila je ljubezniva, ne pa spogledljiva; spogledljivo dekle / spogledljiv pogled, smehljaj; spogledljivo vedenje // ekspr. nenavaden, opazen: ima spogledljivo pričesko / spogledljiva toaletna mizica spogledljívo prisl.: spogledljivo pogledovati ♪
  23.      spogledljívec  -vca m (ȋ) ekspr. spogledljiv človek: on je velik spogledljivec ♪
  24.      spogledljívka  -e ž (ȋ) ekspr. spogledljiva ženska: to je prava, velika spogledljivka; vede se kot kaka spogledljivka ♪
  25.      spogledljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost spogledljivega človeka: moti ga njena spogledljivost; ženska spogledljivost / ekspr. v njegovih pesmih ni nobene spogledljivosti nepristnosti, narejenosti ♪

   54.030 54.055 54.080 54.105 54.130 54.155 54.180 54.205 54.230 54.255  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA