Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (53.855-53.879)



  1.      sòvrstníca  -e ž (-í) knjiž. vrstnica: bili sta sovrstnici; stari teti so prikrivali smrt njenih sovrstnic / ta kobila je bila najlepša med sovrstnicami
  2.      sòvrstník  -a m (-í) knjiž. vrstnik: družiti se s sovrstniki; zaostajati v razvoju za sovrstniki; želi si družbe sovrstnikov / štiriletni konj je premagal vse sovrstnike
  3.      sòvzdrževáti  -újem nedov. (-) skupaj s kom vzdrževati: z rednim prispevkom so sovzdrževali kulturne spomenike
  4.      sòvzròk  -óka m (- -ọ́) vzrok v razmerju do drugega vzroka česa: pomanjkljiva prehrana v nosečnosti je lahko sovzrok za razvojne napake dojenčka
  5.      sòzaklèp  -épa m (- -ẹ́) jur. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba: zavarovati blagajno s sozaklepom / hraniti pošiljke pod sozaklepom
  6.      sòzakúpnik  -a m (-) kdor je skupaj s kom zakupnik česa: sozakupnik zemljišča
  7.      sòzaložníca  -e ž (-í) založnica, ki skupaj s kom kaj založi: Državna založba Slovenije bo sozaložnica te publikacije
  8.      sòzaložník  -a m (-í) kdor je skupaj s kom založnik česa: založba Mladinska knjiga je sozaložnik knjižne zbirke
  9.      sòzavarováti  -újem tudi sòzavárovati -ujem dov. (-; -á) ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine: sozavarovati tovor
  10.      sózd  -a m (ọ̑) kratica sestavljena organizacija združenega dela: ustanovitev sozda; sozd in tozdi
  11.      sòzemlján  in sòzemljàn -ána m (-; - -á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana
  12.      soznáčen  -čna -o prid. () lingv. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede ● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij
  13.      soznáčnica  -e ž () lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudjepubl. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka
  14.      sozvánjati  -am nedov. (ā) knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se: belina sten je sozvanjala s predmeti v sobi / v teh verzih sozvanjajo različni elementi skupaj skladno obstajajo
  15.      sòzvenéti  -ím nedov. (-ẹ́ -í) 1. istočasno zveneti: struni sta sozveneli / najrazličnejši zvoki so sozveneli ♦ muz. na barvo zvoka vplivajo toni, ki sozvenijo z osnovnim tonom 2. knjiž. ujemati se, skladati se: obleka pri tem kipu sozveni s telesom; obe podobi stilno sozvenita 3. knjiž., ekspr. čustveno se odzivati: ta knjiga potrebuje bralca, ki je pripravljen sozveneti; njegova notranjost je pri tej glasbi sozvenela sòzvenèč -éča -e: sozveneči zvoki / sozveneči toni
  16.      sòzvóčen  -čna -o prid. (-ọ̄ -ọ̑) knjiž. glasovno ubran, skladen: sozvočno petje
  17.      sòzvók  -a m (-ọ̑) knjiž. ubrani, skladni glasovi, zvoki: sozvoki koračnice na cesti ♦ muz. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord
  18.      sožálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sožalje: sožalna brzojavka; sožalno pismo / sožalni obisk / sožalni obrazi sočutni
  19.      spacáti  -ám dov.) 1. narediti, da so na čem packe; popacati: spacati risbo 2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spacati domačo nalogo / spacati portret narisati, naslikatiekspr. končno je le spacal diplomo diplomiral
  20.      spaciálen  -lna -o prid. () knjiž., redko prostorski: optični in spacialni svet predstav ♦ psih. spacialna sposobnost sposobnost dojemanja prostora, prostorskih odnosov
  21.      spácij  -a m (á) tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju; razpiralo: vstaviti spacije
  22.      spáček  -čka m () 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček ∙ spački na portalih pošasti, spake 2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev
  23.      spáčenec  -nca m () knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi spačenca ∙ knjiž. nravni spačenec pokvarjenec, izprijenec
  24.      spáčenka  -e ž () lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika; popačenka: opustiti nepotrebne tujke in spačenke
  25.      spáčenost  -i ž () lastnost, značilnost spačenega: spačenost obraza / izogibal se je ljudi zaradi svoje spačenosti; telesna spačenost / ekspr. moralna spačenost pokvarjenost, izprijenost

   53.730 53.755 53.780 53.805 53.830 53.855 53.880 53.905 53.930 53.955  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA