Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (53.280-53.304)



  1.      smúliti se  -im se nedov., tudi smulíla se (ú ū) 1. nar. primorsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: smuliti se okoli matere 2. dov. izmuzniti se: sekira se mu je smulila iz rok smúliti smukati: smuliti listje
  2.      smúški  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na smuko, smučanje: odpreti nov smuški center; smuška sezona je trajala štiri mesece / skoki s smuške skakalnice ∙ smuške palice smučarske palicešport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja 2. nanašajoč se na smuk: smuška proga / smuški zmagovalec
  3.      snack bar  snack bara [snêk bár in snék bár] m (-; ẹ̑-) gost. gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in nahitro pripravljene jedi: iti v snack bar
  4.      snága  -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
  5.      snáha  -e ž (á) sinova žena v odnosu do njegovih staršev: s snaho se lepo razumejo; bodoča snaha
  6.      snást  -í ž () zastar. jadrovje: popravljati snast na ladji
  7.      snážen  -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umažezastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče
  8.      snažílec  -lca [tudi c] m () delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov
  9.      snažílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave
  10.      snažílka  -e [tudi k] ž () ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka
  11.      snážiti  -im nedov.) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje
  12.      snážnost  -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost
  13.      snéda  -e ž (ẹ̑) star. požrešen človek: ti sneda, ali boš vse sam pojedel
  14.      snédati  -am nedov. (ẹ́) star. pojedati: gosenice snedajo liste ● star. snedati komu čast in ugled jemati
  15.      snéden  -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje
  16.      snédenost  -i ž (ẹ̑) star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti
  17.      snédež  -a m (ẹ̑) star. požrešen človek: tak snedež je, da bi najraje sam vse pojedel
  18.      snedúh  -a m (ū) star. požrešen človek: prevelik sneduh je, da bi se odrekel dobri večerji
  19.      snég  -á m (ẹ̑) 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje / mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg ● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj ◊ alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0°C
  20.      snegolòm  -ôma m ( ó) gozd. polom drevja zaradi snega: proti snegolomu odporna drevesa / obšel je snegolom zaradi snega polomljeno drevje
  21.      snegolòv  -óva m ( ọ̄) ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov
  22.      snegomér  -a m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje višine snežne odeje
  23.      snemálec  -lca [c in lc] m () 1. kdor upravlja filmsko, televizijsko kamero: film je posnel znan snemalec; snemalec dokumentarne oddaje; režiser in snemalec / filmski, televizijski snemalec ♦ film. glavni snemalec ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev 2. rad. kdor pri snemanju zvoka skrbi za pravilno delovanje snemalnih naprav: dober snemalec / snemalec zvoka
  24.      snemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio ◊ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak
  25.      snemalíšče  -a s (í) kraj, prostor za snemanje: izbrati primerno snemališče

   53.155 53.180 53.205 53.230 53.255 53.280 53.305 53.330 53.355 53.380  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA