Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (52.155-52.179)


  1.      sínek  -nka m (ȋ) ekspr. sin: živel je s hčerko in sinkom; imela je dva sinka ♪
  2.      sinékdoha  -e ž (ẹ̑) lit. besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom: uporabljati sinekdohe ♪
  3.      sinekúra  -e ž (ȗ) knjiž. donosna služba brez (veliko) skrbi, dela: njegova služba je sinekura ♪
  4.      sinergíja  -e ž (ȋ) med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija ♪
  5.      sinergízem  -zma m (ȋ) 1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergizem hormonov, mišic 2. knjiž. istočasno delovanje, sodelovanje: petje je sinergizem besede in tona ♪
  6.      sinestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinestezijo: sinestetično doživetje, zaznavanje / sinestetična metaforika ♪
  7.      sinestezíja  -e ž (ȋ) 1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije 2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije ♪
  8.      singoníja  -e ž (ȋ) min. določena skupnost elementov simetrije, od katerih je eden značilen: določiti singonijo / kubična singonija v kateri so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; kubični sistem; kristali v heksagonalni singoniji v singoniji z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
  9.      síngular  -a m (ȋ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu ♪
  10.      síngularen  tudi singuláren -rna -o prid. (ȋ; ȃ) 1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice 2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov // posamezen: singularni primeri ◊ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; jur. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika ♪
  11.      síngularnost  tudi singulárnost -i ž (ȋ; ȃ) knjiž. posebnost, izjemnost: singularnost umetnine ♪
  12.      sinhrón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sočasen, istočasen: gibanje, vrtenje mora biti sinhrono; sinhrono raziskovanje jezika / sinhroni pojavi ♦ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; lingv. sinhrona lingvistika; teh. sinhroni stroji sinhronski stroji sinhróno prisl.: motorja delujeta sinhrono ♪
  13.      sinhróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. sočasen, istočasen: sinhronična metoda / sinhronično raziskovanje jezika sinhrono ♪
  14.      sinhroníja  -e ž (ȋ) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronija pojavov ♦ lingv. proučevati jezik s stališča sinhronije ♪
  15.      sinhronízem  -zma m (ȋ) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronizem gibov ♦ elektr. stanje enakosti frekvence in faze; ptt vrtenje določenih vrtljivih delov dveh med seboj ločenih naprav z isto vrtilno hitrostjo ♪
  16.      sinhronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti 2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film // z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik ◊ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo sinhronizíran -a -o: sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj ♦ elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano ♪
  17.      sinhrónski  -a -o prid. (ọ̑) elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: sinhronski generator; sinhronski motor ♪
  18.      sinhrotrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in protonov ♪
  19.      sinicéza  -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen ♪
  20.      siníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica ♪
  21.      siníčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje ♪
  22.      síniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪
  23.      sínj  -a m (ȋ) knjiž., redko sinjina: sinj neba / sinj njenih ustnic pomodrelost ♪
  24.      sínji  -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
  25.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina ♪

   52.030 52.055 52.080 52.105 52.130 52.155 52.180 52.205 52.230 52.255  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA