Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (51.380-51.404)
- scéloma prisl. (ẹ̑) knjiž. scela: obleka je ukrojena sceloma / sceloma se je obrnil k njemu ♪
- scéna -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z
očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede ◊ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi ♪
- scenárij -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij ♪
- scenarístka -e ž (ȋ) ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala ♪
- sceneríja -e ž (ȋ) celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov ♪
- scenográf -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf ♪
- scenografíja -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa ♪
- scénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scena ♦ gled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu ♪
- scepetáti -ám dov. (á ȃ) redko zacepetati: nervozno je scepetal z nogami // odcepetati: scepetala je k vratom ♪
- schópenhauerski -a -o [šo-ave-] prid. (ọ̑) tak kot pri Schopenhauerju: schopenhauersko dojemanje sveta ♪
- schulvereinski -a -o [šúlferájn-] prid. (ȗ-ȃ) v zvezi schulvereinska šola, v stari Avstriji nemška šola na slovenskem etničnem ozemlju: ponemčevanje slovenskih otrok v schulvereinskih šolah ♪
- scientístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na scientizem: scientistične ideje, težnje / scientistično in objektivistično pojmovanje družbe scientístično prisl.: scientistično usmerjen filozof ♪
- scientízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem ♪
- scintilácija -e ž (á) fiz. blisk, ki ga v kristalu povzroči ionizirajoči delec: na zaslonu se je pokazala scintilacija ♪
- scintilacíjski -a -o prid. (ȋ) fiz., navadno v zvezi scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi ♪
- scmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. razjokati se: za vsako malenkost se scmeri // poslabšati se, skisati se: vreme se je scmerilo ♪
- scrkljánec -nca m (á) pog. razvajenec, miljenček: ne mara ga, ker je scrkljanec ♪
- scrkljánka -e ž (á) pog. razvajenka, miljenka: take scrkljanke ne mara ♪
- scrkljánost -i ž (á) pog. razvajenost: scrkljanost otrok ♪
- scrkljáti -ám dov. (á ȃ) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: babica jih je preveč scrkljala scrklján -a -o: scrkljan otrok; deklica je zelo scrkljana ♪
- scúfati -am dov. (ȗ) pog. raztrgati v kosme, nitke; scefrati: scufati obleko / scufati perje ♪
- scúkati -am dov. (ú ȗ) pog. raztrgati, scefrati: scukati obleko scúkan -a -o: pokrit je bil s scukano polhovko; prim. izcukati ♪
- scvetéti -ím dov. (ẹ́ í) vzcveteti: češnje so že scvetele ♪
- scvréti scvrèm dov., scvŕl (ẹ́ ȅ) stopiti maščobo: scvreti mast, zaseko; ocvirke je ponovno scvrla, da se ne bi pokvarili // ocvreti: scvreti jajca; scvri mu kaj, saj veš, da je lačen scvréti se zaradi velike vročine se poškodovati, uničiti: plastična posoda se je scvrla scvŕt -a -o: scvrta slanina ♪
- scvŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ) skrčiti se, zgrbančiti se zlasti zaradi ognja, vročine: pod prevročim likalnikom se blago scvrkne; zaradi suše se je listje scvrknilo; scvrkniti se v kepo scvŕknjen -a -o: scvrknjena vlakna ♪
51.255 51.280 51.305 51.330 51.355 51.380 51.405 51.430 51.455 51.480