Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (51.080-51.104)


  1.      sámoobrámba  -e ž (ȃ-ȃ) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi ♪
  2.      sámoobsêbiumévnost  -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo ob sebi umevno: zgodba ne razodeva več pravljične samoobsebiumevnosti ♪
  3.      sámoobsôdba  -e ž (ȃ-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba ♪
  4.      sámoobtôžba  -e ž (ȃ-ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba ♪
  5.      sámoočítek  -tka m (ȃ-ȋ) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev ♪
  6.      sámoodgovórnost  -i ž (ȃ-ọ́) knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva ♪
  7.      sámoodpóved  -i ž (ȃ-ọ̑) odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje ♪
  8.      sámoodsében  tudi sámoodsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje ♦ med. samoodsebni splav spontani splav sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel ♪
  9.      sámoodtujítev  -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi ♪
  10.      sámoohranítev  -tve ž (ȃ-ȋ) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve ♪
  11.      sámoohranítven  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon ♪
  12.      sámookúžba  -e ž (ȃ-ȗ) med. okužba z bakterijami, jajčeci zajedavcev lastnega telesa ♪
  13.      sámoomáma  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice ♪
  14.      sámoomejítev  -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov ♪
  15.      sámooskŕba  -e ž (ȃ-ȓ) knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki ♪
  16.      sámooskrúmba  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. (spolno) samozadovoljevanje ♪
  17.      sámoovádba  -e ž (ȃ-ȃ) ovadba samega sebe: misel na samoovadbo ga je hitro minila ♦ jur. kriva samoovadba ovadba samega sebe, ki ni v skladu z dejstvi ♪
  18.      samopál  in samopàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali ♪
  19.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (ȃ; ȁ á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok ♪
  20.      samopáš  in samopàš prisl. (ȃ; ȁ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom ∙ star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno ♪
  21.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati ♪
  22.      samopášiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni ♪
  23.      samopášnež  -a m (ȃ) knjiž., ekspr. 1. oblasten, samovoljen človek: pokoravali so se samopašnežem / njen mož je bil samopašnež in trinog // objesten, predrzen človek: takrat so trgovski samopašneži postali zaskrbljeni 2. sebičen človek: ta samopašnež skrbi le za svojo udobnost ♪
  24.      samopášnik  -a m (ȃ) knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: boriti se proti oblasti samopašnikov // sebičen človek: na družino ta samopašnik ni pomislil ♪
  25.      samopášnost  -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost ♪

   50.955 50.980 51.005 51.030 51.055 51.080 51.105 51.130 51.155 51.180  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA