Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (50.605-50.629)



  1.      rólkar  -ja m (ọ̑) kdor se vozi z rolko: v parku je bilo veliko rolkarjev in kotalkarjev
  2.      rólls-róyce  -ea [rolsrojs] m (ọ̑-ọ̑) osebni avtomobil angleške tovarne Rolls-Royce: odpeljal se je z rolls-royceom
  3.      roló  -ja m (ọ̑) 1. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine, rebrača: dvigniti rolo; spustiti in zakleniti roloje na izložbenih oknih; ropot rolojev // priprava iz med seboj povezanih deščic, ploščic za zapiranje omar: omara z rolojem 2. roleta: v sobi je bilo mračno, ker so bili roloji spuščeni; neskl. pril.: rolo omara
  4.      ròm  rôma m ( ó) nižje pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir: izdelovati rome; dati sliko v rom ∙ pog. ta je pa za v rom zelo je lepa
  5.      román  -a m () daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman ● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerjelit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih
  6.      románca  -e ž () lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca ● ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerjemuz. skladba liričnega značaja
  7.      romancier  -a [-s -ja] m (ẹ̑) knjiž. romanopisec: najboljši romancier svojega časa
  8.      románček  -čka m () ekspr. manjšalnica od roman: ocene njegovih romančkov in povestic / izmisliti si romanček ● ekspr. doživeti, imeti romanček s kom ljubezensko razmerje
  9.      romanésken  -kna -o prid. (ẹ̑) lit. nanašajoč se na roman: moderno pojmovanje romaneskne tehnike / romaneskni elementi v Pregljevi povesti / liki v drami se razlikujejo od svoje romaneskne podobe romanéskno prisl.: romaneskno oblikovana snov
  10.      romaníst  -a m () strokovnjak za romanistiko: naš znani romanist / seminar za profesorje romaniste / pog. ekskurzija romanistov iz četrtega letnika slušateljev oddelka za romanistiko
  11.      romanístika  -e ž (í) veda o romanskih jezikih in književnostih: naloge moderne romanistike / diplomirati iz romanistike in germanistike
  12.      romanízem  -zma m () lingv. element kakega romanskega jezika v drugem jeziku: romanizmi in germanizmi
  13.      romanizírati 1 -am nedov. in dov. () delati kaj romansko: romanizirati obmejne predele; prebivalstvo se je hitro romaniziralo romanizíran -a -o: romanizirani prebivalci
  14.      romanizírati 2 -am dov. in nedov. () opisati v obliki romana: romanizirati pesnikov življenjepis / romanizirati dogodek iz narodnoosvobodilnega boja romanizíran -a -o: romanizirana biografija
  15.      romanopísen  -sna -o () pridevnik od romanopisje: romanopisna dela
  16.      romansírati  -am dov. in nedov. () opisati v obliki romana: romansirati kroniko / romansirati upor v Judenburgu romansíran -a -o: romansiran življenjepis
  17.      románski 1 -a -o prid. () 1. nanašajoč se na romaniko: romanski portal cerkve / romanski slog 2. nanašajoč se na Romane: romanski jeziki; romanske pesniške oblike / romansko prebivalstvo v Emoni ob prihodu Slovanov
  18.      romanticízem  -zma m () knjiž. 1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost; romantizem: omenjenima literarnima smerema je skupen romanticizem 2. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: predhodniki romanticizma
  19.      romántičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos 2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava // ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje // ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti 3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota // privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti ● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkamilit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje romántično prisl.: romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega
  20.      romántičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost romantičnega: njena romantičnost ga privlači / ta človek je nagnjen k romantičnosti / romantičnost vožnje s sanmi / romantičnost pripovedi
  21.      romántik  -a m (á) 1. človek, pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: biti idealist in romantik; v njem je precej romantika 2. predstavnik romantike: poudarjanje čustva in fantazije pri romantikih; pesnik romantik
  22.      romántika  -e ž (á) 1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; Prešernova romantika // obdobje te umetnostne smeri: pesnitev z začetka romantike ♦ lit. nova romantika neoromantika 2. nav. ekspr. čustveno poudarjena idealizacija stvarnosti: njen mož nima smisla za romantiko; solzava romantika filma, romana // navadno s prilastkom preprostost, naravnost zaradi odmaknjenosti od civilizacije: uživati planinsko romantiko; vaška romantika; romantika stare kuhinje / iz sodobnega življenja je izginila vsa romantika // navadno s prilastkom privlačnost, zanimivost, skrivnostnost: omamila jo je romantika njegove osebe / romantika potepanja / nekaj tednov po poroki je vsa romantika minila ● ekspr. ta načrt je gola romantika je neživljenjski, nestvaren
  23.      romantízem  -zma m () 1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost: očitati komu romantizem; ti dogodki so omajali njegov romantizem 2. knjiž. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: opredelitev romantizma 3. knjiž. romantični element, romantična značilnost: romantizmi v povesti
  24.      romantizírati  -am nedov. in dov. () delati, prikazovati kaj romantično: romantizirati preteklost / dekleta rada romantizirajo romantizíran -a -o: romantizirano življenje
  25.      rómar  -ja m (ọ̑) 1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje 2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večjevznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal

   50.480 50.505 50.530 50.555 50.580 50.605 50.630 50.655 50.680 50.705  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA