Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (50.255-50.279)


  1.      réžnja  -e ž (ẹ̄) star. 1. rezanje: režnja krompirja, lesa 2. obrezovanje (vinske) trte: jesenska režnja / režnja vinske trte ♪
  2.      Rhésus  [rezus] neskl. pril. (ẹ̑) med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles: imeti pozitiven Rhesus [Rh] faktor ♪
  3.      ríba  -e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / poljud. kit je največja morska riba morski sesalec 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo 3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba // meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko ● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi ◊ astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli ♪
  4.      ríbarica  -e ž (ȋ) krtača za ribanje: drgniti, ribati z ribarico; metle in ribarice ♪
  5.      ribaríja  -e ž (ȋ) pog. nasprotja, prepiri zaradi napredovanja v službi, zaradi časti, koristi: med vodilnimi so že spet ribarije; govoril je o ribarijah med arhitekti / imajo ribarije zaradi razdelitve dobička ♪
  6.      ribáriti  -im nedov. (á ȃ) loviti ribe: ribiči ribarijo; ribariti ob obali, v morju; čolnariti in ribariti / ribariti s trnkom / ladja ribari ob otoku ∙ ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja ♪
  7.      ribárnica  -e ž (ȃ) prodajalna rib: kupiti ribe v ribarnici ◊ rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar ♪
  8.      ribàt  -áta -o prid. (ȁ ā) zastar. ribovit: ribato morje ♪
  9.      ríbati  -am nedov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; ribati sir / ribati na lističe 2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala; ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho 3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči melo ríbati se pog. nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj ríban -a -o: riban hren; ribana repa ♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa ♪
  10.      ríbežen  -žna m (ȋ) priprava z ravnimi, polkrožnimi rezili ali ostrimi izboklinami: ribati na ribežen krompir, sir, suh kruh / ribežen za repo, zelje ♪
  11.      ríbica  -e ž (í) manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice ◊ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina ♪
  12.      ríbič  -a m (ȋ) kdor se ukvarja z ribolovom: ribič lovi ribe; ribič je nastavil mreže; strasten ribič; ribič na tune; lovci in ribiči / divji ribič ki se ukvarja z ribolovom brez predpisanega dovoljenja; podvodni ribič; poklicni, športni ribič ♪
  13.      ríbičevka  -e ž (ȋ) star. ribičeva žena: stara ribičevka je zbolela ♪
  14.      ribíšče  -a s (í) predel, področje za ribolov: bogato ribišče // nekdaj predel, področje za ribolov, ki ga ima kdo v zakupu ali v lasti ♪
  15.      ríbiški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribiče ali ribištvo: ribiška vas / ribiški čoln; ribiški čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev rib, navadno poklicno; ribiški pribor; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; ribiški turizem; ribiška družina; ribiška ladja, mreža; ribiška palica palica z vrvico in kolescem ∙ ekspr. nasmehnila se mu je ribiška sreča ulovil je veliko rib ♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe; rib. ribiški vozli vozli, ki se uporabljajo pri vezavah vrvice; (ribiška) vrvica; (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice; sam.: ekspr. ta je pa ribiška to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno ♪
  16.      ríbištvo  -a s (ȋ) športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: živeti od ribištva; ukvarjati se z ribištvom; lovstvo in ribištvo / morsko, sladkovodno ribištvo ♪
  17.      ríbji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov ● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi ◊ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaetus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš ríbje prisl.: ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče ♪
  18.      ríbničan  -a m (ȋ) agr. nizki fižol boljše sorte s srednje debelimi zrni ♪
  19.      ríbnik  -a m (ȋ) večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik ♪
  20.      ríbnikar  -ja m (ȋ) nekdaj oskrbnik ribnika: ribnikar je gojil ribe ♪
  21.      ríbniški 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek ♪
  22.      ribnjáča  -e ž (á) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar ♪
  23.      ribogójnica  -e ž (ọ̑) obrat za gojenje rib: obnoviti ribogojnico / postrvi iz ribogojnice / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice ♪
  24.      ribogójstvo  -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rib: pospeševati ribogojstvo; ribištvo in ribogojstvo / redko kupovati sveže ribe v ribogojstvu ribogojnici ♪
  25.      ribolòv  -óva m (ȍ ọ̄) lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov ♪

   50.130 50.155 50.180 50.205 50.230 50.255 50.280 50.305 50.330 50.355  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA