Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (49.755-49.779)



  1.      reglement  -a tudi reglemá -ja [prva oblika reglemènt -ênta tudi reglemá -ja] m ( é; ) knjiž., redko predpis, pravilo: držati se reglementov / življenje v vojašnici poteka po reglementu pravilniku, predpisih
  2.      reglementácija  -e ž (á) glagolnik od reglementirati: reglementacija dajatev, prostitucije / urediti odnose z ustrezno reglementacijo z ustreznimi predpisi
  3.      reglementírati  -am nedov. in dov. () knjiž., redko urejati (s predpisom, predpisi): reglementirati poslovanje reglementíran -a -o: reglementiran postopek
  4.      regléta  -e ž (ẹ̑) tisk. letvica za razmikanje vrst: polagati reglete; svinčena regleta
  5.      réglja 2 -e ž (ẹ̑) zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: jeseni so reglje odletele
  6.      réglja 3 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj podolgovato pecivo iz kvašenega testa z navzkrižnimi zarezami na zgornji strani: jesti, peči reglje; žemlje in reglje 2. nar. polovica zadnjice: imeti tur na reglji / ta vol nima nobenih regelj
  7.      regljáč  -a m (á) 1. ekspr. žaba: v mlaki so se spet oglasili regljači 2. slabš. kdor (rad) veliko govori: on je velik regljač in bahač
  8.      regljáti  -ám nedov.) 1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati 2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati 3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata // neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti regljáti se nar. smejati se: veselo, na glas se regljati regljajóč -a -e: regljajoče strojnice; regljajoče žabe
  9.      régniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica; vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo 2. dobiti razpoko, špranjo; počiti: deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič
  10.      régniti  -em in rêgniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) slabš. nejevoljno, zadirčno reči: saj vidiš, je regnil / jezno, zadirčno regniti / regniti na koga s tako izgovorjenimi besedami izraziti jezo, nejevoljo
  11.      régrat  -a m (ẹ́) rastlina s podolgovatimi listi in rumenimi cveti: regrat je že odcvetel / nabirati, prodajati regrat / jesti regrat v solati ● nizko iz njega že raste regrat je mrtev (in pokopan)
  12.      regrés  -a m (ẹ̑) 1. denarno nadomestilo, ki ga komu da država, kaka organizacija za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za malico, vožnjo v šolo; regres za nakup gnojil / dati regres // znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres 2. jur. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo // povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša milijon dinarjev ● knjiž., redko na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanjapsih. regresija
  13.      regresíja  -e ž () knjiž. vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje: regresija zaradi vojn / gospodarska, kulturna regresija ◊ biol. regresija vračanje na prejšnje, evolucijsko zgodnejše stanje; ekon. regresija obdavčenja nižanje, manjšanje davka ob večanju davčne osnove; geol. morska regresija umikanje morja z zemeljskega površja zaradi dviganja delov kopnega; psih. regresija vračanje na razvojno nižjo, primitivnejšo stopnjo vedenja, ravnanja
  14.      regresírati  -am nedov. in dov. () dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino ● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopustjur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano
  15.      regresíven  -vna -o prid. () ki nazaduje, se ne razvija a) glede na kakovost, pozitivnost: regresivno gospodarjenje; progresiven in regresiven b) glede na količino, intenzivnost: letos je bil obisk predstav regresiven ◊ biol. regresivni razvoj nazadnjaški razvoj; filoz. regresivno dokazovanje dokazovanje neresničnosti premis iz neresničnega zaključka; lingv. regresivna asimilacija asimilacija glasu sledečemu glasu
  16.      regrút  -a m () nar. 1. nabornik: pregled regrutov 2. vojaški novinec: med neizkušenimi regruti je bilo že v prvi bitki precej žrtev
  17.      regulácija  -e ž (á) 1. glagolnik od regulirati: regulacija reke; regulacija in melioracija / regulacija toplote, vrtljajev / avtomatična, ročna regulacija / pravna regulacija odnosov ♦ strojn. hidravlična regulacija; teh. mehanska, pnevmatična regulacija 2. kar regulira delovanje, količino, stopnjo česa: regulacija se je pokvarila; vključiti regulacijo; doma izdelana regulacija
  18.      regulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na regulacijo: regulacijska naprava / regulacijski gumb / regulacijski načrt; regulacijska dela ob reki ◊ geod. regulacijska črta črta, ki ločuje javne prometne površine od zazidljivih površin; črta, ki omejuje širino prečnega profila ceste, ulice
  19.      reguláren  -rna -o prid. () knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena
  20.      regulárnost  -i ž () knjiž. 1. pravilnost, navadnost: regularnost poteka bolezni 2. rednost, ustaljenost: regularnost računskega postopka
  21.      regulatív  -a m () knjiž. kar kaj a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo
  22.      regulatíva  -e ž () knjiž. predpisi, določila: regulativa se je spremenila; samoupravna, urbanistična regulativa / opuščati državno regulativo v zdravstvenem zavarovanju urejanje z zakoni
  23.      regulatíven  -vna -o prid. () knjiž. urejevalen, urejajoč: regulativni predpisi; morala kot regulativna moč; regulativna načela ◊ filoz. regulativno načelo po Kantu načelo, da um usmerja človeško spoznanje
  24.      regulátor  -ja m () 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take napraveteh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec
  25.      regulátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na regulator ali reguliranje: regulatorska vloga česa / regulatorska naprava

   49.630 49.655 49.680 49.705 49.730 49.755 49.780 49.805 49.830 49.855  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA