Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (49.630-49.654)


  1.      redíteljica 1 -e ž (ȋ) ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: rediteljica v kinu; reditelji in rediteljice pri demonstrativnem pohodu // šol. učenka, ki skrbi za red, čistočo v razredu: rediteljica je povedala učitelju, katerih učencev ni ♪
  2.      redíteljica 2 -e ž (ȋ) star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica ♪
  3.      redíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reditelje: rediteljska služba / učenec ni izpolnil svojih rediteljskih dolžnosti ♪
  4.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja ♪
  5.      redíti 2 -ím nedov., rejèn in redèn (ȋ í) zastar. razvrščati, razporejati: rediti kosce ♪
  6.      redívo  -a s (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo ♪
  7.      rêdkev  -kve ž (é) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev ♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum ♪
  8.      redkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden ♪
  9.      redkobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. redkobeseden človek: redkobesednež se je nazadnje razgovoril; bil je redkobesednež in čudak ♪
  10.      redkobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost redkobesednega človeka: njegova redkobesednost je splošno znana / ženina redkobesednost je kazala, da je užaljena ♪
  11.      redkocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora ♪
  12.      rédkokàm  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre ♪
  13.      rédkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal ♪
  14.      rédkokdàj  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: redkokdaj je doma; redkokdaj mu kaj odreče ∙ bil je dobre volje kakor redkokdaj zelo ♪
  15.      rédkokdó  rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč ∙ govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro ♪
  16.      rédkoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redko, poredkoma: le redkoma je prihajal k njim ♪
  17.      rédkost  tudi redkóst -i ž (ẹ́; ọ̑) 1. pojav ali dejstvo, da je kaj redko: tak pojav je precejšnja redkost; redkost teh izdelkov v prodaji 2. redek predmet, pojav: na dražbi bo tudi nekaj redkosti / bibliofilska, knjižna, muzejska redkost 3. lastnost, značilnost redkega: redkost sita ♪
  18.      redkozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima redke zobe: redkozob človek / glavnik je že redkozob ♪
  19.      redkozóbec  -bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata ♪
  20.      rêdkvica  -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica ♪
  21.      redníca  -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica ♪
  22.      redník  -a m (í) kdor preživlja koga, skrbi za koga: biti edini rednik svoje matere; rednik družine / ekspr. Nil je bil rednik Egipta ∙ star. ni imel očeta, le rednika rejnika ♦ čeb. čebelja družina, ki oskrbuje dodane ličinke ♪
  23.      redníštvo  -a s (ȋ) preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta ∙ star. občina je podpirala redništvo rejništvo ♪
  24.      rédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost rednega: sneg ovira rednost prometa / rednost plačevanja davkov / rednost dostave pošte je vzorna / občudovati prijateljevo rednost / navaditi otroka na rednost red ♪
  25.      redoljúb  -a m (ȗ) knjiž. kdor ljubi red: mož je velik redoljub ♪

   49.505 49.530 49.555 49.580 49.605 49.630 49.655 49.680 49.705 49.730  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA