Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (49.180-49.204) 
- razsévati 2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. razsvetljevati: svetilnik razseva noč ♪
- razsévek -vka m (ẹ̑) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih ♪
- razséžen -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik 2. ki zavzema razmeroma veliko področje a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba ♪
- razséžnost -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
- razsijáti -síjem dov., razsijál (á ȋ) knjiž. (močno) obsijati: sonce je razsijalo polje / nasmeh ji je razsijal obraz ♪
- razsíp -a m (ȋ) 1. glagolnik od razsuti ali razsipati: preprečevati razsip zrnja 2. zastar. razvalina: na hribu je razsip nekdanjega gradu ♪
- razsipálnik -a m (ȃ) agr. stroj za razsipanje, trosenje umetnih gnojil ♪
- razsípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči ♪
- razsipávati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to ∙ ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti ♪
- razsípen -pna -o prid., razsípnejši (ȋ) nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti ♪
- razsípnež -a m (ȋ) ekspr. razsipen človek: bil je velik razsipnež ♪
- razsípnica -e ž (ȋ) ekspr. razsipna ženska: bila je razsipnica in je vse zapravila ♪
- razsípnik -a m (ȋ) ekspr. razsipen človek: iz skopuha je postal razsipnik ♪
- razsípniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razsipnike: razsipniški človek / razsipniško ravnanje, življenje ♪
- razsípništvo -a s (ȋ) nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljanje dobrin: boj proti razsipništvu ♪
- razsípnost -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost razsipnega človeka: očital ji je razsipnost; skopost in razsipnost ♪
- razslojíti -ím dov., razslójil (ȋ í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik ♪
- razslovíti se -ím se dov., razslóvil se (ȋ í) knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti ♪
- razsmejáti se -sméjem se tudi -ím se dov., razsméj se in razsmèj se razsméjte se; razsmejál se (á ẹ́) začeti se zelo smejati: ob tem prizoru so se vsi razsmejali / ekspr. razsmejati se do solz razsmejáti knjiž. povzročiti, da se kdo zelo smeje: klovn je razsmejal gledalce razsmeján -a -o: razsmejan otrok; razsmejane oči ♪
- razsmérnik -a m (ẹ̑) elektr. naprava za pretvarjanje enosmernega toka v izmenični tok: usmerniki in razsmerniki / tranzistorski razsmernik ki ima tranzistorje ♪
- razsmradíti -ím dov., razsmrádil; razsmrajèn (ȋ í) narediti, da kaj ni več zasmrajeno: sobe niso mogli razsmraditi ♪
- razsnóva -e ž (ọ̑) lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje; razplet: zasnova in razsnova ♪
- razsnováti -snújem dov., razsnovál (á ú) 1. lit. postopno končati dogajanje; razplesti: avtor razsnuje zgodbo v romanu 2. zastar. razčleniti: površno razsnovati povedano; do podrobnosti razsnovati pogovor ♪
- razsódek -dka m (ọ̑) glagolnik od razsoditi: pred odločitvijo je potreben razsodek; zmagal je trezen razsodek / čakali so na njegov razsodek / star. nima nobenega razsodka nobene razsodnosti ♪
- razsóden -dna -o prid., razsódnejši (ọ́ ọ̄) ki v težkem položaju ravna razumno, premišljeno: razsoden človek, mož; kljub razburjenju je ostal razsoden; dovolj je razsoden, da se bo prav odločil / razsodno dejanje, vedenje razsódno prisl.: razsodno misliti, ravnati ♪
49.055 49.080 49.105 49.130 49.155 49.180 49.205 49.230 49.255 49.280 
