Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (48.655-48.679)


  1.      razigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč ● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran ∙ ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati ♪
  2.      razigrávati  -am nedov. (ȃ) povzročati, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: znal je razigravati družbo; gostje so se počasi razigravali / ekspr. novica mu razigrava dušo ♪
  3.      razílo  -a s (í) priprava za razenje: dleta in razila ♪
  4.      razína  -e ž (í) zastar. raven, nivo: razina talne vode / izobrazbena razina članov društva je različna ♪
  5.      raziskáti  -íščem dov., razíščite in raziščíte (á í) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem: arheologi so raziskali grobišče; raziskati jamo, zaliv; tega zgodovinarji še niso raziskali; popolnoma, do podrobnosti raziskati / načrtno raziskati / raziskati skrivnost pojasniti raziskán -a -o: raziskan pojav; izvor te družine še ni raziskan; popis raziskanih podzemeljskih jam ♪
  6.      raziskoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec ♪
  7.      raziskoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh ♪
  8.      raziskoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovalce ali raziskovanje: raziskovalska vnema / raziskovalski zaključki ♪
  9.      raziskováti  -újem nedov. (á ȗ) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika raziskujóč -a -e: raziskujoči človek; raziskujoče oči raziskován -a -o: raziskovani predmet ♪
  10.      raziskríti  -ím dov., razískril in raziskríl; raziskrèn (ȋ í) povzročiti, da se kaj iskri: raziskriti kremen / lunina svetloba je raziskrila sneg raziskríti se 1. postati iskriv: ponoči se je morje raziskrilo 2. pesn. prenehati iskriti se: nekoč se bodo zvezde raziskrile in ugasnile ♪
  11.      razíti se  -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti ● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala ♪
  12.      razjáditi  -im dov. (ā ȃ) zastar. razjeziti, razsrditi: njihova nepravičnost jo je razjadila; kadar se je razjadil, so se ga vsi bali ♪
  13.      razjáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) stopiti, skočiti z živali, na kateri je kdo jahal: vojak je razjahal / razjahati konja, osla ∙ ekspr. hitro je zavrl in razjahal kolo stopil, skočil z njega ♪
  14.      razjáriti  -im dov. (ā ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: novica je vaščane razjarila; s posmehovanjem ga je še bolj razjarila; fant se je razjaril in le težko so ga pomirili; razjariti se na koga, nad kom / še tega ne zasluži, se je razjaril razjárjen -a -o: razjarjen človek; razjarjen je odšel domov; razjarjena žival; prisl.: razjarjeno odgovarjati ♪
  15.      razjárjati  -am nedov. (á) ekspr. zelo jeziti, dražiti: stalni prepiri ga razjarjajo; pogosto se razjarja ♪
  16.      razjasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razjasniti: nenadna razjasnitev / novejše študije so pripomogle k razjasnitvi nekaterih vprašanj / jutri bo oblačno s kratkotrajnimi razjasnitvami ♪
  17.      razjásniti  -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene ♪
  18.      razjasníti  -ím dov., razjásnil (ȋ í) narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo; nebo se je že razjasnilo; brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč ● ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen razjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o: razjasnjeno nebo ♪
  19.      razjókati se  tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razjókan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane ♪
  20.      razkáčenost  -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: razkačenost ga je minila; posmehovanje jo je spravilo v razkačenost / v razkačenosti ga je udaril ♪
  21.      razkáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: objestno govorjenje ga je razkačilo; zajokala je, kar je očeta še bolj razkačilo; zelo se je razkačila razkáčen -a -o: razkačen starec; ves razkačen udari s pestjo po mizi; prisl.: razkačeno pogledati ♪
  22.      razkadíti  -ím dov., razkádil; razkajèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter je razkadil meglo; pren. njegove besede so razkadile vse dvome razkadíti se 1. prenehati biti, obstajati: dim se je že razkadil; ko so se oblaki razkadili, smo zagledali vrhove gor; brezoseb. odpri okno, da se razkadi // ekspr. izginiti, miniti: pomisleki, predsodki so se razkadili; njegova slava se je brez sledu razkadila 2. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: počakal je, da se ji je jeza razkadila; navdušenje se mu je kmalu razkadilo; na svežem zraku se jim je pijanost razkadila ♪
  23.      razkájati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter razkaja dim razkájati se prenehavati biti, obstajati: proti poldnevu se je megla začela razkajati ♪
  24.      razkájfati  -am dov. (ȃ) nižje pog. zelo razjeziti, razdražiti: njene besede so ga razkajfale ♪
  25.      razkalíti  -ím dov., razkálil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več (tako) trdo: toplota rezilo razkali; pri vrtanju se sveder lahko razkali ♪

   48.530 48.555 48.580 48.605 48.630 48.655 48.680 48.705 48.730 48.755  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA