Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (48.505-48.529)


  1.      razdálja  -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
  2.      razdáljnik  -a m (ȃ) adm. priprava na pisalnem stroju za nastavljanje razdalje med vrsticami ♪
  3.      razdaníti se  -ím se dov., razdánil se (ȋ í) nav. 3. os., zastar. zdaniti se: ko se je razdanilo, je vstala ♪
  4.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
  5.      razdedíniti  -im dov. (í ȋ) odvzeti pravico do dedovanja: oče ga je razdedinil; pren., knjiž. zavzemal se je za ljudi, ki jih je življenje razdedinilo razdedínjen -a -o: razdedinjena hči ♪
  6.      razdehtéti se  -ím se [dǝh tudi deh] dov., razdehtì se tudi razdêhti se (ẹ́ í) knjiž. razdišati se: po vsej hiši se je razdehtel vonj cvetoče lipe / utrgani cvet se kmalu razdehti ♪
  7.      razdejánost  -i ž (á) stanje razdejanega: razdejanost mesta / duševna razdejanost; obup in razdejanost ♪
  8.      razdejáti  -déjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdéjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdéj in razdèj; razdejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna // ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo ● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil razdeján -a -o: razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; prim. razdeti ♪
  9.      razdél  -a m (ẹ̑) knjiž. prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: v posebnem razdelu denarnice hrani račune / redko zapisati podatek v določen razdel rubriko ● zastar. njegovo premoženje bo šlo na razdel se bo razdelilo ♪
  10.      razdélek  -lka m (ẹ̑) 1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje 2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek // knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka 3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni ● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij ◊ strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev ♪
  11.      razdélen  -lna -o prid. (ẹ̄) knjiž. razdeljiv: kmetije ne smejo biti razdelne ♦ min. razdelna ploskev ploskev, po kateri kristal pod pritiskom razpade v dele ♪
  12.      razdelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin ◊ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem ♪
  13.      razdelílnica  -e ž (ȋ) prostor za razdeljevanje: urediti razdelilnico hrane ♦ elektr. razdelilna postaja; rad. prostor za zbiranje signalov in njihovo posredovanje oddajnikom ♪
  14.      razdelílnik  -a m (ȋ) 1. seznam, ki določa, kako se kaj razdeli: narediti razdelilnik; razdelilnik živil 2. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelilnik; razdelilnik v obliki črke T 3. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelilnik ♪
  15.      razdelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / blokovska razdelitev sveta ♪
  16.      razdelíti  -ím dov., razdélil (ȋ í) 1. iz celote narediti dele a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti // narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora 2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti 3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati ● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog razdeljèn -êna -o: na več delov razdeljeno zemljišče ♦ bot. dlanasto razdeljeni list ♪
  17.      razdelívec  -vca m (ȋ) 1. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelivec / razdelivec plina 2. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelivec 3. nestrok. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami, strok. razvodnica: v sobi je premalo vtičnic, zato potrebujemo razdelivec ♪
  18.      razdélnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. razdeljivost: razdelnost zemljišča ♦ min. značilnost rudnine, da njen kristal pod pritiskom razpade v dele po določenih ploskvah ♪
  19.      razdéti  -dénem dov., razdêni razdeníte (ẹ́) 1. redko razložiti: razdela je kupljeno blago po mizi 2. star. razdejati, porušiti: sovražnik je razdel mesto ● nar. otrok je razdel uro razstavil, razdrl; star. neurejeno življenje razdene živce uniči razdét -a -o: razdet stroj ♪
  20.      razdévati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) 1. redko razlagati: takoj je začela razdevati stvari po mizi 2. star. rušiti: uporniki so razdevali gradove in mesta ● star. bolezen mu razdeva telo uničuje; nar. mesar razdeva zaklanega prašiča razkosava; nar. razdevati stroj razstavljati, razdirati ♪
  21.      razdirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdiranje: razdiralna moč sodobnega orožja; razdiralno delovanje vetra / razdiralne ideje; razdiralna kritika / razdiralno delovanje vohunskih skupin razdirálno prisl.: razdiralno delovati; ti dogodki razdiralno vplivajo na razvoj ♪
  22.      razdirálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) razdiralen: razdiralsko delovanje naravnih sil ♪
  23.      razdiráštvo  -a s (ȃ) slabš. razdiralno ravnanje ali dejanje: kar počneš, je pravo razdiraštvo ♪
  24.      razdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
  25.      razdiràv  -áva -o prid. (ȁ á) zastar. razdiralen: razdiravo delovanje vetra / razdirava kritika je škodljiva ♪

   48.380 48.405 48.430 48.455 48.480 48.505 48.530 48.555 48.580 48.605  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA