Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (48.205-48.229)



  1.      ràk 2 ráka m ( á) 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu // redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak ◊ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice
  2.      ráka  -e ž (á) 1. nar. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: popraviti rako; voda teče po rakah 2. zastar. grob, grobnica: spustiti krsto v rako
  3.      rákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak2: zdraviti rakaste bolnike; rakasto tkivo / rakaste veje drevesa / ekspr. rast mesta ni organska, ampak rakasta ● publ. to je rakasta rana vzgoje velika, nevarna slabost, napaka
  4.      rákav  -a -o prid. (á) bolan za rakom: rakav človek; rakavo tkivo / rakavo drevo ● publ. alkoholizem je rakava rana našega časa velika, nevarna slabost, napakamed. rakava celica
  5.      rákavost  -i ž (á) značilnost rakavega: rakavost telesa / pri njem so opazili znamenja rakavosti raka
  6.      rákec  -kca m () manjšalnica od rak, žival: loviti drobne rakce / morski rakci / jesti rakce; rakci v omaki
  7.      rákel  -kla m (á) tisk. nožu podoben del stroja za bakrotisk, s katerim se posnema barva z gravure: kakovost tiska je v glavnem odvisna od rakla
  8.      rakéta  -e ž (ẹ̑) izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo // tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali signaliziranje: raketa se razleti, švigne / rdeča, zelena raketa; signalna raketa; pištola za rakete // tak izstrelek, napolnjen z eksplozivom, za streljanje na oddaljenejše cilje: raketa je zadela tank; z raketami oborožena enota / balistična raketa; publ. globalna raketa ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine; jedrske, medcelinske, strateške rakete ● žarg., šport. igrati v raketi v prostoru, označenem s črtami, pod košem na košarkarskem igriščuteh. enostopenjska raketa z eno pogonsko napravo; dvostopenjska raketa ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim; nosilna raketa ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; voj. protiletalska, protitankovska raketa; raketa zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
  9.      rakétar  -ja m (ẹ̑) kdor se ukvarja z izdelovanjem, izstreljevanjem raket: raketarji so izstrelili v vesolje novo raketo / raketar amater
  10.      rakétarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raketarje ali raketarstvo: raketarska dejavnost / raketarska velesila
  11.      rakétarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost raketarjev: ukvarjati se z raketarstvom; amatersko raketarstvo
  12.      rakéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raketo: raketni deli; raketno gorivo; raketno izstrelišče / raketni klub klub, ki se ukvarja z izdelovanjem in izstreljevanjem raket; raketni motorji; raketna industrija / raketna pištola / raketne konice z jedrskim nabojem; raketna oborožitev; raketno oporišče ♦ voj. raketni čoln čoln za izstreljevanje raket
  13.      raketír  -ja m () v ameriškem okolju kdor si pridobiva denar z varanjem, izsiljevanjem, prepovedanimi posli: postati raketir
  14.      raketírati  -am nedov. in dov. () voj. izstreljevati raketo, rakete na cilj: raketirati vojaške objekte; raketirati z ladje, letala
  15.      raketomèt  -éta m ( ẹ́) voj. orožje za izstreljevanje raket iz cevi ali s tirnih ramp: streljati z raketometom / 32-cevni raketomet
  16.      raketoplán  -a m () aer. vozilo za polete v orbito in nazaj, vesoljsko letalo: raketoplan je obkrožil zemljo in se vrnil na vzletišče
  17.      rákija  -e ž (ā) zastar. žganje: piti rakijo
  18.      rakíta  -e ž (í) bot. do tri metre visok vrbov grm s kratkimi vejami, ki raste po močvirjih in gozdovih, Salix aurita: ob potoku raste več rakit; upogljive veje rakit / plot iz rakite iz rakitovega protja, šibja
  19.      rakíten  -tna -o prid. () redko rakitov: narediti lok iz rakitne veje / rakitni grm
  20.      rakítov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na rakito: rakitov grm; rakitovo cvetje, listje / hišo so ogradili z rakitovim plotom s plotom iz rakitovega protja, šibja
  21.      rákov 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak1: rakove klešče; rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota ● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propadageogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj
  22.      rákovica  -e ž (á) 1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice 2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami ◊ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel
  23.      rákovičji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na rakovice: rakovičje klešče / jesti rakovičje meso
  24.      ràkrána  in ràk rána -e ž (-á) publ. velika, nevarna slabost, napaka: nizka produktivnost je rakrana našega gospodarstva
  25.      rakúnji  -a -e prid. () nanašajoč se na rakune: gosta rakunja dlaka / opazoval je moškega v rakunjem kožuhu

   48.080 48.105 48.130 48.155 48.180 48.205 48.230 48.255 48.280 48.305  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA