Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (47.980-48.004)


  1.      puškár  tudi púškar -ja m (á; ȗ) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci ♪
  2.      puškárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni ♪
  3.      puškárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na puškarje ali puškarstvo: puškarska šola / puškarska obrt ♪
  4.      puškárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: razvoj puškarstva ♪
  5.      púškica  -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od puška: kje si pa dobil tole puškico / prinesti otroku konjička in puškico ♪
  6.      púšpan  -a m (ū) okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom: pristriči pušpan; s pušpanom obrobljena gredica; vejica pušpana / venec iz pušpana ♪
  7.      pùt  in pút medm. (ȕ; ȗ) klic perutnini pridi(te) sem: put, put, put, je klicala kokoši ♪
  8.      pútar  -ja m (ȗ) nar. vzhodno brentač: putarji so odnašali grozdje ♪
  9.      púter  -tra m (ú) nižje pog. (surovo) maslo: namazati kruh s putrom; mehek kot puter ♪
  10.      pútifarka  -e ž (ȗ) knjiž. ženska, ki (spolno) zapeljuje mlade moške ♪
  11.      pútika  -e ž (ú) star. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline; protin: imel je hudo putiko / napad putike ♪
  12.      pútka  -e ž (ū) 1. ljubk. kokoš: tri putke ji je odnesla lisica; spekla je mastno putko 2. ekspr. mirna, ponižna, navadno manj bistra ženska: spet pelje svoji dve putki na sprehod / ti si prava putka ♪
  13.      pútkica  -e ž (ū) manjšalnica od putka: krmiti putkice / njegova žena je navadna putkica ♪
  14.      pútrh  -a m (ȗ) nar. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz putrha / putrh mošta ♪
  15.      púža  -e ž (ȗ) nar. štajersko 1. dekle, deklica: plesati z veselo pužo / v zibki je spala mala puža 2. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pužami / puža iz cunj ♪
  16.      quantité négligeable  [kantité negližábl] m neskl. (ẹ̑-ȃ) knjiž., redko kar ni vredno upoštevanja: preteklost zanje ni quantité négligeable ♪
  17.      quattrocénto  -a [kvatroče-] m (ẹ̑) knjiž., redko zgodnja (italijanska) renesansa, 15. stoletje: slikarji quattrocenta ♪
  18.      quidproquo  -ja [kvídprokvó] m, tudi neskl., in quid pro quo neskl. (ȋ-ọ̑) knjiž., redko (miselna) zamenjava: zaradi nenatančne definicije je quidproquo skorajda nujen ♪
  19.      r  [èr in rǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, r êra tudi r-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r; veliki R // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r ◊ lingv. uvularni r tvorjen z jezičkom; zlogotvorni r ♪
  20.      rába  -e ž (á) 1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj; ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo; šele raba tega zdravila bo pokazala njegovo primernost uporabljanje / izročiti skakalnico v rabo; na Nizozemskem je bilo tedaj v rabi še dosti mlinov na veter je delovalo; ta zakon ni več v rabi v veljavi // v zvezi biti za rabo biti sposoben opravljati svojo funkcijo: ta sod ni več za rabo / perje na farmah vzrejenih živali ni za rabo ni uporabno / ko ni bil več za rabo, so ga odpustili ko ni mogel več delati; ekspr. ta fant ni za nobeno rabo nobene stvari ne naredi uspešno 2. nastopanje, pojavljanje kje, pri kom v funkciji pripomočka, sredstva: ni mogel dokazati rabe tega orodja že v navedenem času; sklicevati se na dosedanjo rabo znaka / nekatera škropiva so vzeli iz rabe jih ne uporabljajo, delajo več; to gnojilo prihaja v rabo se začenja uporabljati; spiralni grelci so bolj v rabi kot drugi so bolj razširjeni // lingv. nastopanje, pojavljanje v sporočilu: raba te besede narašča, peša / napačna raba veznikov; pravila o rabi predlogov / brezosebna raba glagola; samostalniška raba pridevnika 3. s prilastkom, v zvezi z za potreba, namen: narediti violino za domačo rabo; prirediti knjigo za šolsko rabo; predmeti za vsakdanjo rabo / ekspr. ta pesem ni za današnjo rabo primerna za današnje razmere / publ. predmeti osebne rabe za osebno rabo ● zastar. vsaka doba ima svoje rabe navade, običaje; zastar. zapustil je igralsko rabo igralski poklic, igralstvo ♪
  21.      rabát  -a m (ȃ) trg. popust pri ceni blaga, ki ga da proizvajalec navadno trgovskemu podjetju: dati, odobriti rabat; 20-odstotni rabat / trgovinski rabat ♦ ekon. količinski rabat glede na veliko količino blaga ♪
  22.      rabelaisovski  -a -o [rabléjev-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Rabelaisu: rabelaisovski humor ♪
  23.      rábelj  -blja m (á) kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi; rablji in žrtve ♪
  24.      rábeljski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na rablje: rabeljsko delo / rabeljski plašč / rabeljsko ravnanje ♪
  25.      rábeljstvo  -a [bǝl] s (á) dejavnost rabljev: opravljati rabeljstvo / ekspr. rabeljstvo okupatorjev ♪

   47.855 47.880 47.905 47.930 47.955 47.980 48.005 48.030 48.055 48.080  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA