Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (47.905-47.929)



  1.      punk  tudi pank -a [pánk] m () zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb: igrati, poslušati punk; mladi se navdušujejo za punk; neskl. pril.: punk skupina; punk gibanje
  2.      púnkelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ú) nižje pog. cula, sveženj: držati, nesti punkelj; zavezati punkelj ● nar. blazinica za klekljanje
  3.      punkovec  tudi pankovec -vca [pán-] m () pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: slovenski punkovci; oblačila punkovcev; skupina punkovcev
  4.      púnkt  -a m () žarg., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt ∙ star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju // med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt
  5.      punktácija  -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije
  6.      punktálen  -lna -o prid. () teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko
  7.      punktuálen  -lna -o prid. () knjiž., redko trenuten: punktualno dejanjemuz. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov
  8.      púntaka  -e ž (ú) les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj
  9.      púntar  -ja m (ū) (kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji
  10.      puntaríja  -e ž () nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije
  11.      púntarski  -a -o prid. (ū) uporniški: puntarska vojska; puntarska gesla / puntarski kmetje / ekspr. biti puntarskega duha
  12.      púntati  -am nedov. (ú) spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino púntati se upirati se: kmetje so se puntali / ekspr. puntati se staršem
  13.      púpa 1 -e ž (ū) 1. star. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pupo; pupa iz celuloida / otroška pupa ∙ žarg., obrt. (krojaška) pupa model človeškega trupa za pomerjanje oblačil; (krojaška) lutka; pupa v izložbi (ženska) lutka 2. nar. primorsko dekle: pupe so šle na ples
  14.      pupíla  -e ž () anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: razširjenje pupile
  15.      pupílen  -lna -o prid. () 1. anat. zeničen: pupilni obseg ♦ med. pupilni refleks 2. jur., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilno premoženje / pupilna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom
  16.      purán  -a m () velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zeloekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom
  17.      puránji  -a -e prid. () nanašajoč se na purane: puranja perut / puranja pečenka puránje prisl.: puranje rdeč obraz
  18.      puránov  -a -o prid. () nanašajoč se na purane: puranovo perje / puranovo meso
  19.      purgatív  -a m () farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo
  20.      purgírati  -am nedov. in dov. () med. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: ta čaj dobro purgira
  21.      púrica  -e ž (ū) manjšalnica od pura: purica je še premajhna, da bi jo zaklali / piščanci in purice purji mladiči
  22.      puríst  -a m () lingv. kdor si pretirano prizadeva za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: boj puristov proti tujkam / ne bodi tak purist
  23.      purístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na puriste ali purizem: purističen odnos do jezika / puristična ozkosrčnost
  24.      puritánec  -nca m () 1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji 2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec
  25.      puritanízem  -zma m () 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem

   47.780 47.805 47.830 47.855 47.880 47.905 47.930 47.955 47.980 48.005  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA