Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (46.630-46.654)



  1.      pripravljávec  -vca m () kdor kaj pripravlja: pripravljavec malte; pripravljavec razstave / ta umetnik je že pripravljavec nove smeri // kdor se poklicno ukvarja s pripravljanjem česa: pripravljavec barv, kož; razpisati delovno mesto pripravljavca
  2.      priprávnica  -e ž () 1. ženska oblika od pripravnik: v službo je bila sprejeta kot pripravnica / zdravnica pripravnica 2. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija je bila predvsem pripravnica za univerzo // šol., nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče: obiskovati pripravnico
  3.      priprávnik  -a m () kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: službo je nastopil kot pripravnik / odvetniški pripravnik; učitelj pripravnik; zdravnik pripravnik // kdor se pripravlja za kaj sploh: znani košarkar pravi o sebi kot trenerju, da je še zmeraj pripravnik
  4.      priprávništvo  -a s () delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti; uzakoniti pripravništvo; doba pripravništva
  5.      pripréči  -préžem dov., priprézi priprézite in priprezíte; priprégel priprégla; nam. pripréč in priprèč (ẹ́) dodatno, zraven vpreči: ker je bil klanec strm, so pripregli še par konj / pripreči junčka k volu vpreči ga k njemu, da se nauči voziti / pripreči voziček k večjemu vozu; pren. kadar je največ dela, priprežemo še sosede ● star. res je, res, brž pripreže žena doda, dostavi pripréžen -a -o: poleg konja je imel pripreženega še vola; našemu vozu sta bila priprežena še dva
  6.      pripréga  -e ž (ẹ̑) 1. dodatna vprega: pri gostilni vrh klanca so puščali priprego; pri težkih vozovih je moral vzeti priprego; pren., ekspr. ta stranka je priprega socialni demokraciji ♦ žel. dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. glagolnik od pripreči ali pripregati: za priprego so imeli močne konje
  7.      priprégati  -am nedov. (ẹ̄) dodatno, zraven vpregati: pripregati močne konje
  8.      priprêsti  -prêdem in priprésti -prédem dov., stil. priprèl priprêla in pripréla (é; ẹ́) s predenjem pritrditi: pajek je pripredel svojo nit k lestencu; gosenice se pripredejo ob podlago
  9.      pripréti  -prèm dov., pripŕl (ẹ́ ) 1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik 2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s predalom si pripreti prste 3. jur. začasno odvzeti prostost zaradi kazenskega postopka: pripreti osumljenca; pripreti za en teden ● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelnočeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje pripŕt -a -o: priprta vrata ∙ publ. pogajalci so pustili vrata za nadaljevanje pogovorov priprta niso onemogočili nadaljevanja pogovorov; sam.: izpustiti priprte
  10.      pripréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na priprego: priprežni konj / priprežna lokomotiva / ta kraj je stara priprežna postaja
  11.      priprhútati  -am dov., tudi priprhutála (ū) prhutajoč prileteti: mimo okna je priprhutal netopir
  12.      pripríditi  -im dov.) zastar. (s pridnostjo) pridobiti, prislužiti: pripridil je lepo premoženje; veliko si je pripridil
  13.      priprosíti  -prósim dov., pripróšen ( ọ́) z vztrajnimi prošnjami priti do česa: z denarjem, ki ga je priprosil, si je kupil bonbone; priprositi si za vino
  14.      priprôšnja  -e ž (ó) prošnja, da kdo usliši prošnjo, izpolni željo komu: njegova priprošnja bi jih najbrž rešila, toda on je molčal / star. to je naredil na ženino priprošnjo prošnjorel. ozdraveti po Marijini priprošnji
  15.      priprôšnji  -a -e prid. (ó) nanašajoč se na priprošnjo: priprošnje besede ♦ rel. priprošnja molitev prosilna molitev
  16.      priprošnjíca  -e ž (í) ženska oblika od priprošnjik: zahvalil se je priprošnjici, ona pa se je samo nasmehnila
  17.      priprošnjík  -a m (í) 1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji 2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje
  18.      priprtína  -e ž (í) knjiž., redko reža, špranja (zaradi česa priprtega): skozi vratno priprtino je svetila luč
  19.      pripúhati  -am dov. (ū) ekspr. puhajoč priti, pripeljati: vlak pripuha na postajo / v hišo je pripuhal vojak prisopihal
  20.      pripúst  -a m () glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu
  21.      pripústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih
  22.      pripustíti  -ím dov., pripústil ( í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolilstar. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesavet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica
  23.      pripúščati  -am nedov. (ú) 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujemvet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
  24.      priracáti  -ám dov.) racaje priti: race priracajo do vode / ekspr.: otrok priraca iz sobe; s svojimi debelimi nogami je komaj priracala po stopnicah
  25.      prirásel  -sla -o tudi prirástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki se je prirasel: na deblo prirasla goba ♦ med. prirasli jezik; prirasla pljuča; prim. prirasti

   46.505 46.530 46.555 46.580 46.605 46.630 46.655 46.680 46.705 46.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA