Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (46.280-46.304)


  1.      prikljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora ♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred ♪
  2.      priključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: priključevati vagone 2. povezovati z omrežjem: priključevati gospodinjske aparate / ne priključuj radijskega sprejemnika vklapljaj, vključuj // povezovati s čim sploh: priključevati nove hiše na plinovod, toplovod 3. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: priključevati občini manjše kraje priključeváti se začenjati biti skupaj s kom: po poti so se jim priključevale nove skupine; priključeval se je različnim družbam // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridruževati se: priključevati se partizanom / priključevati se odporniškemu gibanju ● publ. priključujem se vašemu mnenju soglašam z vami ♪
  3.      priključítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priključiti: priključitev pluga / priključitev na električno omrežje / priključitev ozemlja drugi državi ♪
  4.      prikljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi // povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod // začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati 4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / kot povelje priključi naredi vrsto strnjeno prikljúčiti se začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju ● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim prikljúčen -a -o: nestrokovno priključen aparat; peč je priključena ♪
  5.      prikljúvati  -am in -kljújem tudi prikljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prikljúval tudi prikljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem priti: piščanec (se) prikljuje iz jajca ∙ ekspr. ko se je udomačil, so prikljuvale na dan napake so se pokazale ♪
  6.      priklòn  -ôna m (ȍ ó) nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa zlasti kot pozdrav: naredil je priklon; predstaviti se z globokim, rahlim priklonom ♪
  7.      priklônček  tudi priklónček -čka m (ȏ; ọ̑) manjšalnica od priklon: deklica je naredila priklonček in odšla iz sobe ♪
  8.      prikloníti se  -klónim se dov. (ȋ ọ́) 1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: preden je začela deklamirati, se je priklonila; globoko se prikloniti / prikloni se, da se ne zadeneš v vrata skloni se, pripogni se // pozdraviti z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: prikloni se, preden odideš; zahvalil se je, se lahno priklonil in odšel 2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: prišli so se priklonit spominu pokojnika prikloníti redko pripogniti, skloniti: prikloniti vejo / petelin je priklonil glavo priklonívši se zastar.: priklonivši se pozdraviti ♪
  9.      priklòp  -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) priključitev: napeljava je končana, čakajo na priklop elektrike ♪
  10.      priklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na priklop ali priklapljanje: priklopna naprava, priprava / priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti; priklopno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora ♦ agr. priklopni plug ♪
  11.      priklopíti  in priklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti // narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod // začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala priklopíti se in priklópiti se zastar. priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena ♪
  12.      prikmetováti  -újem in prikmétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) s kmetovanjem priti do česa: prikmetoval je toliko, da bo lahko plačal davke ♪
  13.      prikobacáti  -ám dov. (á ȃ) kobacajoč priti: otrok je prikobacal čez prag; počasi prikobaca k očetu // ekspr. nerodno, okorno priti: prikobacati na vrh; bil je tako pijan, da se je komaj prikobacal v hišo ♪
  14.      prikobáliti se  -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop ♪
  15.      prikolesáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. pripeljati se s kolesom: po cesti so prikolesarili otroci / na cilj je prikolesaril prvi ♪
  16.      prikólica  -e ž (ọ̑) vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica ♦ agr. nakladalna prikolica; teh. enoosna prikolica; tur. počitniška ali stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah // vozilo brez lastnega pogona, ki se pritrdi ob motorno kolo, za spremljevalca: sesti v prikolico; dirke motorjev s prikolicami ● ekspr. ni hotel biti samo prikolica, zato je družbo zapustil biti odvečen, neenakopraven član; pog., šalj. njegova prikolica se je nekaj razburjala, pa jo je hitro utišal njegova žena, spremljevalka ♪
  17.      prikóličar  -ja m (ọ̑) 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev 4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev ♪
  18.      prikolovrátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se priti: pijan je prikolovratil domov; prikolovratil je sredi noči / iz mesta je prikolovratila s kolesom se je pripeljala ♪
  19.      prikomandírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. dobiti, priskrbeti: prikomandiral mu je delo; iz doline je prikomandiral vino ♪
  20.      prikòp  in príkop -ópa m (ȍ ọ́; í ọ́) nar. plitev jarek na vsakem koncu zorane njive: Živina si je v brazdi trikrat oddihovala, preden je prišla od prikopa do prikopa (I. Koprivec) ♪
  21.      prikopáti  -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti: prikopati do ceste 2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali ● nar. prikopal mu je dve klofuti dal prikopáti se 1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega: zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega // ekspr. s težavo priti: četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda ♪
  22.      prikopitljáti  -ám dov. (á ȃ) udarjajoč s kopiti priti: čreda konj je prikopitljala iz soteske / ekspr. košuta je previdno prikopitljala h krmilnici prišla ♪
  23.      prikoracáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla ♪
  24.      prikoráčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. priti s širokimi, lenobnimi koraki: počasi je prikoračil čez dvorišče / lepega popoldneva prikorači naravnost k njej pride ♪
  25.      prikosíti  -ím dov., prikósil; prikošèn (ȋ í) 1. s košenjem priti kam: prikositi do meje 2. dodatno, zraven nakositi: nakosil si premalo, še malo prikosi ♪

   46.155 46.180 46.205 46.230 46.255 46.280 46.305 46.330 46.355 46.380  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA