Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (46.255-46.279)


  1.      prikímati  -am dov. (ȋ) 1. z gibi glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje, če sme kaditi, je prikimal / prikimala mu je z glavo ∙ ekspr. prikimal je vsaki njegovi zahtevi soglašal je z njo // redko pokimati: prikimati komu v pozdrav, v priznanje 2. ekspr. počasi, okorno priti: prikimali so za nami; pren. v deželo je prikimala starka zima ♪
  2.      prikimávati  -am nedov. (ȃ) 1. z glavo delati gibe navzdol in navzgor: bil je že star in je neprestano prikimaval (z glavo) / plešasta glava je prikimavala v taktu 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: prijatelju je ob vsakem stavku prikimaval; profesor je ob odgovorih zadovoljno prikimaval / res je bilo tako, je prikimavala ∙ slabš. ta človek vsemu samo prikimava nekritično pritrjuje 3. z gibi glave navzdol in navzgor pozdravljati: prišle so sosede in prikimavale druga drugi ♪
  3.      prikimováti  -újem nedov. (á ȗ) prikimavati: nekaj ji je pripovedoval, ona pa mu je prikimovala / razumem, razumem, je prikimovala ♪
  4.      prikipéti  -ím dov., tudi prikípel (ẹ́ í) 1. silovito, peneč se priteči: lava je prikipela do roba žrela in se razlila 2. ekspr. tekoč se pojaviti: hladen vrelec je prikipel iz zemlje / solze so ji prikipele v oči ● ekspr. iz mladih grl je prikipela pesem začeli so peti; ekspr. iz prsi so ji prikipeli težki vzdihi začela je vzdihovati; ekspr. njen obup je prikipel do vrha postala je zelo obupana ♪
  5.      priklàd  -áda m (ȁ á) zastar. dodatek, doklada: plača s prikladi / priklad k davku ● zastar. to mi hodi v priklad to je zame primerno, ugodno ♪
  6.      prikláda  -e ž (ȃ) 1. star. dodatek: izboljšati jed s prikladami / marsikaj v njegovi pripovedi je lažna priklada / izplačevati komu priklade ∙ zastar. zeblo ga je, za priklado so se mu pa še posmehovali za nameček 2. nekdaj kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: mesar mu je dal dosti priklade 3. v stari Avstriji lokalni dodatek k državni davščini; doklada: davki so ostali enaki lanskim, priklade so se pa zvišale; občinska priklada ♪
  7.      prikládati  -am nedov. (ȃ) 1. dodatno, zraven nakladati: prikladajo težke zaboje, kako bodo pa konji peljali toliko / redko le prikladaj, da nas ne bo zeblo dolagaj 2. star. prilagati, dodajati: prikladati kamen h kamnu / prikladajo nove dajatve, nihče pa ne vpraša, kako jih bodo ljudje zmogli ● star. eden je petje vodil, drugi so prikladali pripevali; star. hudega je dovolj, nikar si še sami ne prikladajmo si ga še sami ne povečujmo; zastar. nekateri so ugovarjali, večina pa mu je prikladala pritrjevala, se z njim strinjala; star. jutri bomo odšli, je počasi prikladal besedo k besedi izgovarjal besedo za besedo ♪
  8.      prikláden  -dna -o prid., prikládnejši (á ā) primeren: to je prikladen izraz / za obrambo prikladno ozemlje / izkoristiti prikladen trenutek ugoden prikládno prisl.: ravnati razmeram prikladno / v povedni rabi to ni prikladno omenjati ♪
  9.      priklamáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno priti: pijan je priklamal domov; z mulo smo šele pozno priklamali v vas ♪
  10.      priklánjati se  -am se nedov. (ȃ) 1. delati gibe z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: igralci so se priklanjali in gledalci so ploskali; v znak zahvale so se ji priklanjali; priklanjati se do tal; globoko se priklanjati / ekspr.: drevesa so se v vetru priklanjala pripogibala; težko klasje se je priklanjalo // pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč so se ji priklanjali; prisrčno se je priklanjala na vse strani; srečal je toliko znancev, da se je kar naprej priklanjal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: prej so ga preganjali, zdaj se mu pa vsi priklanjajo; priklanjajo se mu, da bi si pridobili njegovo naklonjenost / pred nikomer se ne bom priklanjal poniževal priklánjati redko pripogibati, sklanjati: burja priklanja drevesa / klečali so in priklanjali glave priklanjajóč se -a -e: lahno priklanjajoč se, je odšel z odra ♪
  11.      priklápljati  -am nedov. (ā) 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: vlaku so na vsaki postaji priklapljali nove vagone 2. povezovati z omrežjem; priključevati: priklapljati plinske štedilnike / kar naprej je priklapljal radio vklapljal, vključeval ♪
  12.      priklatíti se  in priklátiti se -im se, tudi priklátiti se -im se dov. (ȋ á; á) ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti: v vas se je priklatil čuden neznanec; nihče ni vedel, od kod so se priklatili; priklatila se je k hiši in čakala // slabš. priti sploh: šele pozno zvečer se je priklatil domov; priklatil se je ponoči kakor tat / zaradi mraza se je večje število volkov priklatilo v dolino ♪
  13.      priklécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica, služabnica je priklecnila pred gospodom / priklecniti s kolenom ♪
  14.      priklejíti  -ím tudi prikléjiti -im dov., prikléjil (ȋ í; ẹ̑) pritrditi s klejem: priklejiti letev ♪
  15.      priklèk  -éka m (ȅ ẹ́) v meščanskem okolju, nekdaj upogib nog v kolenu, navadno pri pozdravu: ko je zdeklamirala, je naredila priklek in odšla z odra; pozdraviti koga s priklekom / dvorni priklek ♪
  16.      priklékniti  -em, in priklekníti in priklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica je prikleknila pred gosti ♪
  17.      prikleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo priklenili na dom; služba jo je priklenila na ta kraj 2. navadno v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z darovi ga je priklenila nase; hotel je sodelavce čimbolj prikleniti nase / zemlja ga je popolnoma priklenila nase // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle je hitro priklenil nase / ti dogodki so jih še bolj priklenili na dom ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. s svojo lepoto je priklenila oči nase povzročila, da so jo vsi gledali; ekspr. nenavaden predmet je priklenil njihovo pozornost jih je zelo zanimal priklénjen -a -o: renčanje priklenjenega psa; priklenjen na dom, zemljo; zelo je priklenjen na starše ♪
  18.      priklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. privezovati, pritrjevati, navadno z verigo: priklepati čolne na pomol; ponoči morajo pse priklepati / priklepati lokomotivo k vlaku priklapljati // ekspr. delati, povzročati, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: služba ga priklepa na ta kraj 2. navadno v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z zaupnimi nalogami jih je priklepala nase // delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva: otroka je vedno bolj priklepala nase / priklepati na dom, zemljo ♪
  19.      prikléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. močno, trdno stisniti med kaj: školjka mu je prikleščila prst / skoraj sta ga zadušila, tako sta ga prikleščila stisnila ∙ ekspr. v zasedi so prikleščili sto mož obkolili ♪
  20.      príklet  -i tudi priklét -í ž, daj., mest. ed. príkleti tudi prikléti (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno veža: vhod je bil neposredno od zunaj ali pa iz prikleti; v prikleti so zaškripala vrata ♪
  21.      príkleten  tudi prikléten -tna -o prid. (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno vežen: zaklenila je prikletna vrata in odšla ♪
  22.      prikléti  -kólnem [u̯n] dov., prikolníte tudi prikólnite; priklél; nam. priklét in priklèt (ẹ́ ọ́) preklinjajoč priti: iz hiše je priklel vojak ♪
  23.      priklícati  -klíčem dov., priklícala in priklicála (í ȋ) 1. s klicanjem doseči, da se kdo odzove ali pride: predaleč so, ne boš jih priklical; vrata so ostala zaprta, nikogar ni priklical; priklicati otroke domov / koklja je priklicala piščance / priklicati gasilce na pomoč s signali / odšel je, ne boš ga več mogel priklicati nazaj ne bo se vrnil; večkrat sem vas poklical po telefonu, pa vas nisem mogel priklicati dobiti zveze z vami // nav. ekspr. doseči, da kdo kam pride sploh: z jokom je priklical vso družino v sobo; z ropotom boste priklicali sovražnika / hrup je priklical ljudi na cesto 2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: priklicati studenec izpod skale / sonce je priklicalo zvončke na dan / ljudje dostikrat sami prikličejo nesrečo izzovejo; naravna bogastva so priklicala hiter industrijski razvoj povzročila, pobudila 3. knjiž., ekspr. zbuditi, obuditi: priklicati narod iz političnega mrtvila; priklicati koga iz sanjarjenja v resničnost ● ekspr. pesmi so mu priklicale solze v oči so ga ganile do solz; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; ekspr. priklicati komu vraga na vrat, v hišo povzročiti mu težave, skrbi; ekspr. priklicati komu kaj pred oči povzročiti, da na kaj misli, si v mislih predstavlja; ekspr. priklical mu je v spomin, v zavest neljubi dogodek opozoril, spomnil ga je nanj; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. mrtvega ne prikličeš več nazaj več ne oživiš priklícan -a -o: priklicani vaščani; dogodki, priklicani iz spomina ♪
  24.      priklíti  -klíjem dov. (í) s klitjem, rastoč priti, se pojaviti: povsod so iz zemlje priklile cvetlice; pren., ekspr. nov napev je priklil iz strun ♪
  25.      prikljúček  -čka m (ȗ) 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek // priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo // priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje // kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti ● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu ◊ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid ♪

   46.130 46.155 46.180 46.205 46.230 46.255 46.280 46.305 46.330 46.355  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA